Kranj potrebuje nove podjetniške cone

Besedilo: Objave Mestne občine Kranj
sreda, 14. november 2007 / 06:00

Občani Kranja ugotavljamo, da v našem mestu rastejo le novi trgovski centri, za podjetniško in obrtno dejavnosti pa ni posluha.

O tradicionalnih vrednotah Slovencev, marljivosti, požrtvovalnosti in iznajdljivosti kot temeljih na poti k razvoju obrtnih con tudi v Kranju, smo se pogovarjali z mladim inženirjem tehničnih ved mag. Valerijem Grašičem.

V Šenčurju raste velika poslovno obrtna cona. Kako to, da Kranj na tem področju močno zaostaja?

»Obrtna cona v Šenčurju se je začela razvijati leta 2000. To so bili skromni začetki in malokdo je verjel, da jim bo uspelo. Že danes je tam zaposlenih 500 ljudi na 10 hektarjih površin. Še vedno pa se širi. Prihodek občine od dohodnine od teh con je na primer enak subvencijam, ki se v Kranju namenijo za prevoz vseh osnovnošolskih otrok v šolo. Kjer sta volja in odločnost, je možno marsikaj narediti.«

V medijih je vedno znova govora o menedžerjih velikih podjetij, mali podjetniki in obrtniki pa so nekako v ozadju.

»V polpretekli zgodovini so bili obrtniki obravnavani kot sovražniki režima. Obrtnik je imel probleme pri vplačilih v pokojninske sklade. Danes ustvarijo res velika podjetja samo četrtino prihodkov, vse drugo pa ustvarijo mikro, mala in srednja podjetja. V slovenskih ljudeh so plemenite želje po ustvarjalnosti, iznajdljivosti, odrekanju in delavnosti. Tradicionalne slovenske vrednote so znova in znova aktualne.«

Kako je s poslovno obrtnimi conami v Kranju?

»Con je še vedno premalo. Svetel primer v pravo smer je obrtna cona na 1,5 hektara površin na Kokrici, ki je nastala na prostoru nekdanjega Gradbinca. Prostora v Kranju je dovolj; tu so območja nekdanjih podjetij Inteksa, Planike, Tekstilindusa in Oljarice, prostori so v okolici Police in tudi drugje. Kranj bi moral izkoristiti bližino letališča in avtoceste. Dodatni faktor je za slovenske razmere visoka rodnost gorenjske regije.«

Kaj bi bilo treba v Kranju spremeniti?

»Edino, kar res potrebujemo, je pripravljenost občinske uprave, da s prostorskimi akti usmerja razvoj dejavnosti in namensko rabo tega prostora. Ponuditi je treba primeren prostor, saj podjetnik z dobro idejo ne more čakati.«

Pogovarjal se je: Matevž Kleč, občinski svetnik