Konkurenca v šolstvu - jamstvo za dvig kakovosti
Odziv svetniške skupine N.Si na aktualno dogajanje
Množica novih dognanj, spremenjenih procesov in tehnologij so stalnica v razvitem svetu. Sprejeli smo slogan: »Bolje, višje, hitreje« ter »Vseživljenjsko učenje«. Izobraževanje je potrebno tudi v primeru, ko nam je postavljeno referendumsko vprašanje. V obdobju od pobude do izvedbe referenduma imamo čas, da za izpostavljeno področje postanemo strokovnjaki. Le tako se lahko odgovorno opredelimo ZA ali PROTI. Ali se res toliko potrudimo ali pa je naša odločitev odvisna od mnenja drugih? Ali sledimo mnenju novinarja, določene interesne skupine ali politika naše barve ali pa morda mnenju soseda?
Tržno gospodarstvo spodbuja konkurenčnost, kar posledično dviga kakovost usluge ali storitve. Sprejeli smo ga kot znamenje napredka. Ta ugotovitev velja tudi za področje šolstva. Zanimivo je torej, da ob interesu države, da izenači javno in zasebno šolstvo v dostopnosti za vse, ta logika ne deluje. Kakovostno naj bi bilo samo javno šolstvo, ki pa naj bi z vstopom zasebnih šol v isti finančni mehanizem, naenkrat izgubilo možnost, da to (p)ostane. Vsaj tako nas prepričuje šolski sindikat in podpisniki pobude proti spremembi zakonodaje. Pri zagovarjanju svojih stališč se sklicujejo le na del zakona, ki je iztrgan iz celote. Ne preostane nam torej drugega, kot da se dobro seznanimo z zakonom in se na osnovi tega odgovorno opredelimo za ali proti referendumskemu vprašanju. Ne dovolimo, da nekdo v interesu ohranjanja privilegijev z nami manipulira. Kot vsak zakon je tudi nov šolski zakon finančno ovrednoten. Posledica spremembe šolske zakonodaje je v primerjavi s stroški referenduma kot kaplja v morje.
Smo za demokracijo, smo za enake možnosti za vse, želimo enake stroške za enake storitve. Zakaj naj bi torej finančno kaznovali tiste, ki imajo otroke v zasebnih šolah in vrtcih? Ali ni morda glavni razlog za referendumsko akcijo strah pred izgubo monopola pri določanju izobraževalnih vsebin?
Za svetniško skupino N.Si Kranj
Irena Ahčin