Sončna elektrarna na Krvavcu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Zanimivosti / torek, 13. november 2007 / 06:00

Na Ambrožu pod Krvavcem obratuje sončna elektrarna, ki bo na leto v javno omrežje oddala približno pet tisoč kilovatnih ur elektrike.

Krvavec – Malo sončno oziroma fotovoltaično elektrarno so na pobočju Krvavca avgusta letos postavili seniorji, združeni v klubu 7Eplus, med njimi pa so najštevilnejši nekdanji zaposleni v Slovenija ceste. »Fotovoltaično elektrarno smo v prvi vrsti zgradili, ker želimo zanamcem ohraniti zdravo in prijazno naravo, poleg tega pa bodo take elektrarne na dolgi rok postale tudi tržno zanimive,« je pojasnil Slavko Ložar, predsednik kluba 7Eplus, ki je odstopil svoje zemljišče ob vikendu na Ambrožu pod Krvavcem za postavitev male sončne elektrarne. »Lega na Krvavcu je dobra, elektrarna praktično dela vse leto, od sončnega vzhoda do zahoda, tudi v dežju,« je razložil.

Gre za prvo elektrarno na višini 1.100 metrov v Sloveniji, ki proizvedeno električno energijo pošilja v javno omrežje, se radi pohvalijo člani kluba. »Njen pričakovani letni izplen je približno pet tisoč kilovatnih ur, kolikor na primer na leto porabi eno potratno ali dve varčni gospodinjstvi,« je pojasnil Ložar. V prvem mesecu (avgustu), ko je sončna elektrarna opravila 389 obratnih ur, so tako v javno omrežje poslali 560 kWh, pri tem pa so prihranili 331 kilogramov ogljikovega dioksida. Maksimalna moč je bila 5.288 W.

Sončna elektrarna je pravzaprav fotovoltaični kozolec, v katerega je vgrajenih 32 modulov na površini slabih 42 kvadratnih metrov. Moduli so obenem tudi neposredna kritina, preko žlebov pa tudi zajemajo meteorno vodo kot tehnološko vodo. Odčitavanje električne energije je daljinsko prek analogne telefonske linije in komunikatorja. V sklop opreme sodi zaščita, ki je vgrajena v elektro omarico Elektra Gorenjska. Ta sistem zaščite zagotavlja izpad napajanja sončne elektrarne ob izpadu javne omrežne napetosti. Izklop sončne elektrarne je izveden prek tarifnega odklopnika, ki ščiti omrežje pred preobremenitvijo. Po Ložarjevih besedah je investicija v takšno elektrarno vredna med pet in šest tisoč evri na kilovat moči.

V Sloveniji sicer zgradijo vsako leto več sončnih elektrarn; leta 2005 je bilo tako zgrajenih za 82 kW sončnih elektrarn, naslednje leto pa že za 183 kW. Vseeno to je še zelo majhen prispevek k ambicioznemu cilju, ki si ga je zastavila Evropska unija. Namreč, bi do leta 2050 iz sončnih elektrarn pridobivali vsaj petino električne energije.