Hagia Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika, kasnejša mošeja ter današnji muzej v Istanbulu oziroma Carigradu.

Čaroben in moderen

Carigrad (2)

Kljub temu da turščina za Slovenca zveni popolnoma nerazumljivo, čeprav jo je pri nas pred leti spopularizirala ljubljenka televizijskega občinstva Hurem, ženski lik iz ene najbolj priljubljenih in uspešnih turških serij Sulejman Veličastni, ni bojazni, saj večina domačinov v Carigradu obvlada angleščino. Sploh mladina, starejši pa jo bolj razumejo, kot govorijo. Drugače pa se dogovoriš pač z mahanjem z rokami in risanjem po zraku – jezikom, ki ga razumejo vsa ljudstva sveta.

Enkrat sva se s sopotnico znašli pred velikanskimi kamnitimi vrati (lahko bi rekli že kar slavolokom), na katerih se je sončil napis Univerza Istanbul. Namreč, ko sva na Grand Bazarju preveč vneto gledali stojnice z raznovrstno ponudbo, sva se med ulicami in uličicami uspeli izgubiti. A nič zato. Razgrnili sva zemljevid mesta in poskušali ugotoviti, kje sva. Takoj sta pristopila dva mlada fanta, ali potrebujeva pomoč. V odlični angleščini sta razložila, kje sva in na kateri tramvaj naj greva. Je pa uporaba javnih prevoznih sredstev v Carigradu dokaj enostavna. V vsaki trafiki prodajajo kartico za javni prevoz, nanjo naložiš denar in z njo je uporaba podzemne železnice ter tramvaja čisto enostavna. Ljudje z veseljem pomagajo, povsod so napisi tudi v angleščini ali pa oznake, ki so razumljive.

Če imaš od treh oziroma štirih dni za raziskovanje Carigrada na voljo dva, to ni ravno veliko. Odločili sva se, da bova en dan namenili raziskovanju novega, drugi dan pa starega dela mesta. Ker pa sva imeli že prvi dan na voljo še nekaj popoldneva, sva se sprehodili od hotela po aveniji za pešce Istiklal, mimo razglednega stolpa Galata, ki je bil včasih zelo obiskan, danes so ga prehitele novejše stolpnice, namenjene razgledu, v njih pa domujejo prodajni centri in pisarne. Ne da bi se zavedali, sva se kmalu znašli na mostu Galata, ga prečkali, se mimogrede naužili izjemnih razgledov, ki jih tovrstna pot nudi, in se skozi bazar povzpeli vse do Sultanahmeta, tako da sva prehodili lepo število kilometrov in začutili utrip mesta. Pogled na Hagio Sofijo ter Modro mošejo pa je v času, ko se spusti tema, v soju mestnih luči popolnoma različen od dnevnega. V teh dneh tam tudi ni več množic radovednih turistov – ne podnevi ne ponoči. Prišla je na primer skupina japonskih turistov. Pripeljali so jih z avtobusom, njihov ogled pa je potekal nekako takole: tole je ena mošeja, tole druga, hvala lepa in gremo dalje.

(Nadaljevanje prihodnjič)


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 21. november 2006 / 06:00

Gorenjci so prijazni do ptic

"Na Gorenjskem živi sto dvajset vrst ptic. Tako veliko število je posledica pestrosti življenjskega okolja," ugotavlja ornitolog Tomaž Mihelič in poudarja, da so Gorenjci prijazni do ptic.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 13. maj 2015 / 13:35

Izkoristimo še zadnji čemaž

Marsikje v gozdu še lahko najdemo čemaž. Če je le možno, ga izkoristimo v polni meri, saj ga kmalu ne bo več in bomo morali počakati eno leto, da bo spet prikukal na plan. Predlagam, da pripravimo...

Tržič / sreda, 13. maj 2015 / 13:34

Brez zamer do drugih

Tržič – Ob dnevu zmage je bila v petek slovesnost pri obnovljenem spomeniku na Čegeljšah, kjer so okupatorski vojaki 8. julija 1942 iz maščevanja postrelili devet talcev. Slavnostni govornik, tržiš...

Rekreacija / sreda, 13. maj 2015 / 13:24

Najzvestejši prijatelji Ratitovca

V akciji Prijatelj Ratitovca je lani sodelovalo 527 pohodnikov, ki so ta vrh osvojili vsaj petnajstkrat. Zofka Tolar in Franc Čufar sta bila na Ratitovcu vsak dan. Za Tolarjevo to velja že enajst let....

Kronika / sreda, 13. maj 2015 / 13:22

Na listku je vse pisalo

Preddvor – Pri jezeru Črnava v Preddvoru je v nedeljo zvečer za brisalci avtomobila nekoga pričakal listek. Nanj je nekdo zapisal podatke o avtomobilu, ki je med zapuščanjem parkirišča trčilo v nje...

Gorenjska / sreda, 13. maj 2015 / 13:21

Psihoterapevtska svetovanja

Na območju zgornje Gorenjske se začenja projekt Anima Sana, namenjen krepitvi duševnega zdravja.