Hagia Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika, kasnejša mošeja ter današnji muzej v Istanbulu oziroma Carigradu.

Čaroben in moderen

Carigrad (2)

Kljub temu da turščina za Slovenca zveni popolnoma nerazumljivo, čeprav jo je pri nas pred leti spopularizirala ljubljenka televizijskega občinstva Hurem, ženski lik iz ene najbolj priljubljenih in uspešnih turških serij Sulejman Veličastni, ni bojazni, saj večina domačinov v Carigradu obvlada angleščino. Sploh mladina, starejši pa jo bolj razumejo, kot govorijo. Drugače pa se dogovoriš pač z mahanjem z rokami in risanjem po zraku – jezikom, ki ga razumejo vsa ljudstva sveta.

Enkrat sva se s sopotnico znašli pred velikanskimi kamnitimi vrati (lahko bi rekli že kar slavolokom), na katerih se je sončil napis Univerza Istanbul. Namreč, ko sva na Grand Bazarju preveč vneto gledali stojnice z raznovrstno ponudbo, sva se med ulicami in uličicami uspeli izgubiti. A nič zato. Razgrnili sva zemljevid mesta in poskušali ugotoviti, kje sva. Takoj sta pristopila dva mlada fanta, ali potrebujeva pomoč. V odlični angleščini sta razložila, kje sva in na kateri tramvaj naj greva. Je pa uporaba javnih prevoznih sredstev v Carigradu dokaj enostavna. V vsaki trafiki prodajajo kartico za javni prevoz, nanjo naložiš denar in z njo je uporaba podzemne železnice ter tramvaja čisto enostavna. Ljudje z veseljem pomagajo, povsod so napisi tudi v angleščini ali pa oznake, ki so razumljive.

Če imaš od treh oziroma štirih dni za raziskovanje Carigrada na voljo dva, to ni ravno veliko. Odločili sva se, da bova en dan namenili raziskovanju novega, drugi dan pa starega dela mesta. Ker pa sva imeli že prvi dan na voljo še nekaj popoldneva, sva se sprehodili od hotela po aveniji za pešce Istiklal, mimo razglednega stolpa Galata, ki je bil včasih zelo obiskan, danes so ga prehitele novejše stolpnice, namenjene razgledu, v njih pa domujejo prodajni centri in pisarne. Ne da bi se zavedali, sva se kmalu znašli na mostu Galata, ga prečkali, se mimogrede naužili izjemnih razgledov, ki jih tovrstna pot nudi, in se skozi bazar povzpeli vse do Sultanahmeta, tako da sva prehodili lepo število kilometrov in začutili utrip mesta. Pogled na Hagio Sofijo ter Modro mošejo pa je v času, ko se spusti tema, v soju mestnih luči popolnoma različen od dnevnega. V teh dneh tam tudi ni več množic radovednih turistov – ne podnevi ne ponoči. Prišla je na primer skupina japonskih turistov. Pripeljali so jih z avtobusom, njihov ogled pa je potekal nekako takole: tole je ena mošeja, tole druga, hvala lepa in gremo dalje.

(Nadaljevanje prihodnjič)


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 25. marec 2017 / 21:06

Slovenščina v sožitju jezikov

Nedavni Dan slovenske kulture v Kanalski dolini v Italiji je bil prazničen, saj so ga Slovensko kulturno središče Planika, Združenje don Mario Černet in Glasbena matica organizirali v čast...

Objavljeno na isti dan


Domžale / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Božično kosilo z brezdomci

Domžale - Domžalski župan Toni Dragar je tudi letos dan pred božičem na kosilo povabil domžalske brezdomce. Kot je poudaril, želi s tem dejanjem vse, ki so zarad...

Gorenja vas-Poljane / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Vaško jedro je urejeno

V Gorenji vasi te dni dobivajo vaško jedro, za projekt pa je občini uspelo pridobiti denar iz evropskih skladov.

Radovljica / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Pred prazniki poskrbeli za druge

Paketi hrane za najbolj ogrožene družine, donaciji za Kresničko in Karitas.

Kamnik / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Spomin na tuhinjske borce

Sto dvaindevetdesetim borcem in vodji ameriške vojaške misije Charlesu Fisherju, ki so padli v Tuhinjski dolini, se je ob 65-letnici bojev poklonila tudi ministrica Ljubica Jelušič.

Preddvor / sreda, 30. december 2009 / 07:00

V jezero so potopili božično drevesce

Že devetič so za božič v jezero Črnava potopili božično drevo.