Stoletje s planinami

V Galeriji Ivana Groharja je še do 18. novembra odprta razstava 100 let planinskega društva Škofja Loka.

Galerija Ivana Groharja v teh jesenskih dneh gosti razstavo, posvečeno 100-letnici Planinskega društva Škofja Loka, ki so jo ob sodelovanju članov društva pripravili v Loškem muzeju. Zgodovina društva je predstavljena na enajstih panojih. V prvem prostoru galerije se obiskovalci seznanijo z začetki planinstva na Slovenskem, delovanjem Selško-Škofjeloške podružnice pri Slovenskem planinskem društvu, delovanjem Planinskega društva Škofja Loka od leta 1946 naprej do danes, predstavljene pa so tudi Krekova koča na Ratitovcu, Dom na Lubniku in Koča na Blegošu. »Hkrati pa smo želeli preteklost soočiti tudi s sedanjostjo, zato smo shematski lutki oblekli v planinca iz l. 1930 in v današnjo planinko. V vitrini smo predstavili kose opreme, ki so jo planinci rabili nekoč in danes (čutara za vodo, dereze, krplje, planinska obutev, ...),« razloži avtorica razstave kustodinja Mojca Šifrer Bulovec, ki je drugi del predstavitve namenila markacijskemu in vodniškemu odseku, mladinskemu odseku pri PD Škofja Loka in planinskim krožkom loških osnovnih šol, pa loški planinski poti. Razstavo dopolnjujeta tudi zemljevid še drugih 22 planinskih poti, ki jih oskrbuje PD Škofja Loka in kronološki pregled delovanja društva od 1907 do 2007. Razstavni prostor spremljajo tudi fotografije travniškega in gorskega cvetja, v posebni vitrini pa so na ogled tudi nagrade, ki jih je prejelo društvo ter arhivsko gradivo ter značke.

»Poleg pomoči članov društva smo gradivo za razstavo dobili v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota Škofja Loka, nekaj predmetov pa smo poiskali tudi pri zasebnih zbiralcih. Tako nam je najstarejšo vpisno knjigo iz Krekove koče na Ratitovcu posodil Jože Dolenc iz Železnikov, obleko planinca iz leta 1930 pa Ana Žorž iz Škofje Loke,« je povedala Šifrer Bulovčeva, obleko sodobnega planinca pa so priskrbeli v podjetju Bokal Športu Škofja Loka. Razstavo je oblikovala Beta Poljanšek Koman, fotografsko gradivo so prispevali Aleksander Čufar, Tomaž Lunder in Jure Nastran, del starejšega fotografskega gradiva in predmetov pa je iz dokumentacije in zbirk Loškega muzeja Škofja Loka.