Odločitve o predsedniku, zavarovalnicah in smetišču
Na Martinovo nedeljo, 11. novembra, bomo imeli na voliščih veliko opraviti. Oddali bomo svoj glas za predsednika države in se na referendumu odločali o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Občanom kranjske mestne občine pa so naložili še en referendum, ki zadeva odlagališče v Tenetišah.
Na predsedniške volitve smo pripravljeni že dolgo, najmanj od poletja, ko jih je razpisal predsednik državnega zbora France Cukjati. Spremljali smo tudi dolgo neuradno in nekaj krajšo uradno volilno kampanjo in ob tem dodobra spoznali tiste, ki so se čutili poklicane, da se potegujejo za mesto prvega v državi. Teh je bilo najprej trinajst, ko pa je bilo treba uradno vložiti kandidaturo s podpisi volivcev ali poslancev in podporo strank, pa se je število razpolovilo in v prvem krogu volitev je nastopilo še pet kandidatov in dve kandidatki. Volivke in volivci smo vsaj prvim štirim najpomembnejšim namenili precej enakomerne deleže glasov, a na zadnjem situ sta naposled ostala Lojze Peterle in Danilo Türk. Obema kandidatoma, ki sta ta teden pred javnostjo še nekajkrat soočila svoja stališča, se zdi pomembno, da državljanke in državljani v nedeljo v velikem številu pridemo na volišča, vsekakor v večjem, kot smo v prvem krogu, ko je bila udeležba zgolj 57-odstotna. Volilna kampanja je bila tudi v tem krogu še vedno korektna, soočenja v medijih pa nekoliko ostrejša kot v prejšnjem. Javnomnenjske ankete so v tem krogi nakazovale veliko prednost Danila Türka in najbrž je bilo prav to krivo, da so se o njem v zadnjih dneh pojavile zgodbe, ki naj njegovi podobi ne bi bile v čast. Pred javnostjo se je moral braniti zaradi svoje vloge pri osamosvojitvi. Medtem ko so nekateri »nosili glave v torbah«, njega ni bilo v Sloveniji, mu je na enem od soočenj očital protikandidat. Nasprotniki so izbrskali, da je bil Türk v času slovenskega osamosvajanja v Ženevi, kjer se je v komisiji za človekove pravice ukvarjal z vprašanji manjšin. Tam naj bi predstavljal Jugoslavijo, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, po razglasitvi neodvisnosti Slovenije pa ga je slovenska vlada pooblastila za navezovanje stikov z mednarodnimi organizacijami v Ženevi. Nad takšno izjavo je Danilo Türk izrazil razočaranje, češ da je takrat v Ženevi deloval kot strokovnjak za človekove pravice, zastopal je Slovenijo in ne Jugoslavije, dejstvo pa je, da je bil državljan Jugoslavije, saj Slovenija tedaj še ni bila priznana kot država. Druga zgodba v škodo Danila Türka je sredi tedna zakrožila po spletu, govori pa o tem, da je Türk 2005 jezno zapustil Združene narode, ker je generalni sekretar Kofi Anan namesto njega za pomočnika imenoval drugega. Kandidatov odziv: forumov na spletu ne gre jemati resno.
V zadnjem tednu pred volitvami so imele politične stranke in gibanja priložnost, da se opredelijo in dajo podporo enemu od kandidatov. To je storila LDS, ki je javno podprla Danila Türka. Zbor za republiko, denimo, pa se ni odločil podpreti nobenega od njiju. Mlačnost pomladnih strank pri podpori Lojzetu Peterletu so sredi tedna nekoliko ogreli v Železnikih, kjer so se zbrali predsedniki občinskih odborov teh strank in ga podprli, kakor so sporočili, tudi zaradi njegove jasne vloge pri osamosvojitvi Slovenije.
Ljudje, ki so se odločili v nedeljo iti na volitve, so najbrž že odločeni, koga bodo volili za predsednika. Ta odločitev bo vsekakor lažja kot pa referendumska, ki od nas zahteva, da se odločimo za ali proti spremembam in dopolnitvam zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Veliko ljudi ne pozna ne zakona ne novele, ki jo je letos sprejel državni zbor, državni svet pa nasprotoval z vetom in potem še zahteval referendum o tem. Kako naj sploh glasujem, me je spraševal sin, ki je na predčasnem glasovanju že oddal glas za enega od predsedniških kandidatov, pri referendumskem vprašanju pa se mu je zataknilo. V nabiralnike smo sicer dobili zloženko, ki nas nagovarja, naj glasujemo za zakonske spremembe, kakršne je sprejel državni zbor. V takem primeru bi 35–odstotni delež zavarovalnice Triglav trajno ostal Kapitalski družbi, dohodki iz kapitala bi se preusmerili v pokojninsko blagajno in pokojnine prihodnjih generacij naj bi ne bile več vprašljive. Predlagatelji referenduma pa trdijo, da bo država (Kad) s takšno spremembo zakona zavarovancem odvzela del njihovega premoženja. Sprejemljivejša bi bila drugačna rešitev: ali naj bi delež uveljavljali neposredno zavarovanci ali pa naj bi to premoženje neposredno prešlo v pokojninsko blagajno in zagotavljalo, da bi prihodnje generacije upokojencev dobile »priboljšek« k pokojnini. Tako kot ta so bile doslej tudi druge referendumske teme zapletene in večini ljudem težko razumljive. Poleg tega do referendumov tudi ne čutimo polnega zaupanja. Spomnimo se referenduma, s katerim smo izglasovali, da ne bo nedeljskega obratovanja trgovin (mimogrede, stranka NSi je znova oživela to pobudo), trgovine pa so ob nedeljah še vedno odprte.
Referendumsko vprašanje, na katerega bomo v nedeljo odgovarjali prebivalci Mestne občine Kranj, je bolj jasno. Ali ste za to, da se na območju sedanje deponije Tenetiše v skladu s predpisi EU zgradi sodoben regijski center za ravnanje z odpadki? Na to vprašanje nam je lažje pritrdilno odgovoriti tistim, ki živimo daleč od smetišča, okoliški prebivalci, ki odlagališču odpadkov nasprotujejo in zaradi katerih se je mestna oblast sploh odločila za referendum, pa so drugačnega menja.