Gobe do pozne jeseni

Besedilo: Božo Malovrh
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Mraznice, žveplenjače in štorovke

Na štorih in koreninah dreves se od zgodnje pomladi do pozne jeseni pojavljajo šopi različnih vrst gob. Te gobe so večinoma gniloživke, kar pomeni, da se hranijo z organskimi snovmi, ki jih srkajo iz gostitelja. Včasih se kot zajedavke naselijo tudi na zdravih ali poškodovanih drevesih in njihovih koreninah ter jih počasi izčrpavajo, dokler se drevesa po nekaj letih ne posušijo in zrušijo. Za gobarje so zanimivi predvsem trije rodovi šopasto rastočih gob: mraznice (Armillaria), žveplenjače (Hypholoma) in štorovke (Kühneromyces). V rodu mraznic je združenih sedem pogojno užitnih vrst. Najbolj poznani in cenjeni sta črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae), ki se pojavlja pod iglavci, in sivo rumena mraznica (Armillaria mellea), ki ima raje listnato drevje. Rod žveplenjač obsega dvanajst vrst. Večina je neužitnih ali celo strupenih. Med strupene sodi tudi navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare), ki jo je dobro poznati, da se izognemo zastrupitvi. Užitna je samo sivolistna žveplenjača (Hypholoma capnoides), pogojno užitna pa je opečnata žveplenjača (Hypholoma sublateritium). Rod štorovk vsebuje samo dve užitni vrsti, med njima je bolj poznana užitna mala štorovka (Kühneromyces mutabilis).

Črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae)

V višinskih iglastih gozdovih in na posekah jo najdemo že avgusta, v nižinah pa se pojavi tik pred prvo slano in vztraja vse do novembra. Klobuček je rjav in posut z rjavimi luskami. Ko se razpre, doseže tudi do osem centimetrov premera. Rjav bet je pri odrasli gobi debel do en centimetrov. Tik pod klobukom nosi zastiralce. Lističi v trosovnici so pri mladih gobah belkasti, pri starih gobah pa lističi porjavijo in oddajajo bel trosni prah. Goba ima veliko domačih imen npr.: navadna mraznica, smrekova mraznica, temno rjava mraznica, čokovka, jarčki, krajčki, krastovka, kupci, prava štorovka. Ker velja za pogojno užitno, moramo mlade in zdrave klobučke pred uporabo prekuhati in vodo zavreči ali pa jih dobro prepražiti. Uporabimo lahko tudi zgornje dele betov, če niso preveč trdi oziroma oleseneli. Primerna je zlasti za vlaganje v kis. Kot zajedavka lahko povzroči veliko škode v zdravih smrekovih gozdovih, če pa se naseli na štorih in ostankih korenin v zemlji, opravlja koristno delo, ker spreminja organske snovi v humus.

Sivo rumena mraznica (Armillaria mellea)

Od avgusta do novembra jo bomo našli na odmirajočih listavcih, kjer kot parazit opravlja svoje uničevalno delo ali pa kot gniloživko na razpadajočih štorih in ostankih korenin. Pojavlja se v vrtovih, parkih in gozdovih. Klobučki so glede na vrsto drevja različno obarvani. Lahko so zelenkasti, sivkasto rjavi ali celo bele barve. Dosežejo premer do deset centimetrov. Lističi v trosovnici so sprva belkasti, kasneje pa rumenkasto rjavi in nazadnje rjavkasto pegasti. Trosno prah je bel. Zastiralce na betu je močno in obstojno. Bet meri v premeru do dva centimetra, v dolžino pa do dvanajst centimetrov. Velja za pogojno užitno gobo. Surova je strupena in povzroča prebavne težave, če pa klobučke in mehkejše dele betov pred pripravo najprej prekuhamo in vodo zavržemo, jih lahko uporabimo za pripravo različnih jedi ali pa jih vlagamo v kis. Včasih je dovolj že, če gobo dobro prepražimo.

Navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare)

Gobo najdemo kot gniloživko na preperelih štorih in koreninah listavcev. Raste v šopih od pomladi do pozne jeseni.. Rumeno zeleni klobučki, ki so na temenu nekoliko temnejši, dosežejo premer do sedem centimetrov. Trosovnica je sestavljena iz lističev, ki so sprva rumeni, kasneje pa se obarvajo zelenkasto do sivo rjavkasto. Trosni prah je vijoličasto črnikast. Votel bet je dolg do deset centimetrov in debel do en centimeter. Pod klobukom je ovešen z ostanki minljivega rjavkastega zastiralca. Za uživanje goba ni primerna, ker je strupena.

Mala štorovka (Kühneromyces mutabilis)

Kot gniloživko jo bomo našli na odmrlih delih listavcev. Pojavljati se začne že aprila in vztraja vse do konca leta. Spoznamo jo po rjavem klobučku, premera do osem centimetrov, ki je na temenu cimetasto rjavkast, v srednjem delu bledo rjavkast, proti obrobju klobuka pa spet nekoliko temnejši, ker je prepojen z vodo. Obrobje klobuka je drobno nagubano. Lističi v trosovnici so sprva rumenkasti, pozneje pa postajajo sivkasto rjavkasti. Pri mladi so lističe prekriti z zastiralcem, ki se pri odrasli gobi raztrga. Večina rjavkastega zastiralca ostane na betu, nekaj drobnih krpic pa lahko opazimo tudi na robu klobuka. Trosni prah je rjav. Bet je dolg do sedem centimetrov in debel do en centimeter. Površina beta je pod zastiralcem temnejše rjave barve kot nad njim in prekrita z rjavimi mekinami. Spodaj je bet temno rjav do črnikast. Meso ima vonj po svežem žaganju. Goba je užitna. Uporabni so le klobučki. Paziti moramo, da je ne zamenjamo s smrtno strupeno obrobljeno kučmico (Galerina marginata), ki raste na štorih iglavcev in ima bet pod zastiralcem pokrit z belkastimi vlakni. Meso obrobljene kučmice ima vonj in okus po moki.