Ustavni zakon za izbrisane

Vlada je pripravila predlog ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki bo uredil status izbrisanih.

Ljubljana - V državni zbor ga bo predlagala po rednem postopku, zanj pa je potrebna dvetretjinska večina. Z zakonom želi vlada urediti status oseb, državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki so na dan 23. decembra 1990 imele prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo. Predlog ustavnega zakona je komentiral poslanec SDS Branko Grims. Zgodba o »izbrisanih« je za to vladno stranko izjemnega pomena, "saj se po eni strani dotika neposredno človeških usod, po drugi strani pa temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve, torej samega temelja slovenske državnosti".

V primeru izbrisnih je stranka vedno zagovarjala načelo, da je treba, če je bila komurkoli in kadarkoli storjena krivica, to popraviti. »Po drugi strani pa nihče, ki je kalkuliral s slovensko državo ali njeno samostojnosti ali celo sam aktivno sodeloval v napadu na samostojno Slovenijo, ne more iz tega svojega dejanja nikoli povleči nobene koristi. To je tudi razlog, da smo vedno zagovarjali individualno obravnavo vsakega primera posebej,« je dejal Grims.

Predlog ustavnega zakona po njegovih besedah vsebuje vsa temeljna načela, ki jih je SDS ves čas zagovarjala. Izrazil je pričakovanje dogovarjanja vseh drugih parlamentarnih strank, saj ustavni zakon zahteva dvetretjinsko večino. »Pogajanja bodo težavna, vendar SDS od teh temeljnih načel nikakor ne bo odstopila niti za korak," je zagotovil Grims. Podobnega mnenja so v koalicijskih strankah, medtem ko je večina opozicijskih strank do predloga kritična in trdijo, da skuša vladajoča koalicija odvrniti pozornost od ustavne odločbe o izbrisanih.

Po mnenju pravnika in nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica je predlog protiustaven in napisan z očitnim namenom »preprečiti uresničitev obeh odločb ustavnega sodišča o izbrisanih«. V sporočilu za javnost sporoča, da naj bi nasprotovanje odločbi ustavnega sodišča pomenilo zanikanje glavne in izvorne krivice, in sicer "samega nezakonitega izbrisa". Sedanji predlog naj bi po Krivičevem izgubil še zadnji stik z načeli pravne države, saj naj ne bi predvideval povračila škode za »protipravna ravnanja izvajalcev državne oblasti«. Do predloga ustavnega zakona so kritične tudi nekatere nevladne organizacije: Mirovni inštitut, Amnesty International Slovenije in organizacija The Equal Rights Trust, češ da je to novo diskriminatorno dejanje zoper izbrisane. Zavzemajo se, naj vlada predlog umakne in poskrbi za celovito popravo krivic izbrisanih prebivalcev, in pozivajo k ustanovitvi neodvisne preiskovalne komisije za ugotovitev okoliščin, ki so vodile do izbrisa.