Nepogrešljiva telovadba

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: Nasveti / sreda, 7. november 2007 / 06:00

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Sobota, 9. junija

Jutro začnem tako, kot nameravam začeti vsa prihodnja jutra svojega življenja. Ko se zbudim, se objamem čez ramena in si povem, da se imam rada. Že dolgo namreč verjamem, da drugega človeka ne moreš imeti rad in ga spoštovati, če najprej ne spoštuješ in nimaš rad sebe. Stvarniku, Vsemogočnemu, Vesolju ali kakor koli že kdo imenuje Silo, ki je nad nami in smo ji podrejeni, se zahvalim za dan, ki je pred mano, za zdravje in za ljubezen, ki mi je namenjena. Vstanem, si umijem zobe in si pripravim dva decilitra svežega zelenjavnega soka. Usedem se za mizo, si nazdravim in sok z užitkom popijem. Pošteno rečeno, preden tekočino zdrizaste barve popijem, samo sebe prepričam, da je odličnega okusa.

Zdaj so na vrsti vaje, ki jih priporoča Petar Papuga. (Vse vaje sem delala že na Golniku.) Najprej si s približno meter dolgo palico zmasiram hrbet. (Palico položim v območje ledvenega dela hrbtenice; pri vdihu palico pritisnem ob telo in jo z notranjim delom komolcev dvignem, kolikor morem visoko na hrbet; palico spustim v začetni položaj in pri tem izdihnem. Vajo ponovim tridesetkrat.) Druga vaja zgleda takole: usedem se na rob stola, palico položim za vrat, jo s komolci »zahakljam« in vrtim enkrat v eno enkrat v drugo smer, pri tem pa enakomerno in globoko diham. Tudi to vajo ponovim tridesetkrat. Pri tretji vaji se z rokami za hrbtom primem za rob mize in naredim trideset počepov. Četrta vaja: pokleknem, nagnem se nazaj in se z rokami primem za pete; v tem položaju krožim z medenico in enakomerno diham – pol kroga vdih, pol kroga izdih. Peta vaja: usedem se na tla, se oprem na dlani in stopala in dvignem medenico; v tem položaju krožim z medenico – najprej v levo, potem v desno smer; diham tako kot pri prejšnji vaji. Vse vaje so za krepitev prsnega biopotenciala. Opravim še šest vaj, s katerimi krepim chong, ren in dai kanale, karkoli že chong, ren in dai pomeni. Primerno oziroma, prijetno izmučena se stuširam, oblečem, našminkam in si v Vesolju, se pravi, v sosednjem bifeju tako kot pred enim tednom privoščim jutranjo kavico. Pogledi stalnih gostov, ki visijo na meni, me niti po naključju ne motijo. Enako brezbrižna kot do radovednih znancev sem brezbrižna do tega, da pijem kavo brez cigarete. Povedano drugače, do cigarete mi je toliko ali še manj, kot do lanskega snega. In to po več kot tridesetih letih strastnega kajenja. Fantastično.

Za zdaj je Petar Papuga edini, ki mi je dal kar nekaj za zdravje koristnih nasvetov; poleg redne jutranje telovadbe, naj bi se čim več gibala po svežem zraku in spremenila prehranske navade. Glede na zaobljubo, da bom dosledno upoštevala vse njegove nasvete (in kajpada, tudi nasvete svojih uradnih zdravnikov), jutranji kavici sledi sprehod na Rožnik.

(Se nadaljuje.)