Hokej ima preprosto rada

Urša Pazlar, 13-letna osnovnošolka, je navdušena hokejistka. Njeno življenje se vrti okrog hokeja in z njim ima v prihodnosti še velike načrte. S fanti se enakovredno kosa. Je odličnjakinja, njeno pridnost pa hvali tudi trener Valerij Šahraj. V isti ekipi skupaj igrata z mlajšim bratom Mitjo.

Najprej smo o Urši povprašali njenega trenerja Valerija Šahraja:

Kako se Urša znajde med samimi fanti na ledeni ploskvi?

»Urša s tem nima težav. S fanti se enakovredno kosa, pa čeprav so nekateri že za glavo večji od nje. Na treningih so do nje zaščitniški, a ko gre zares, potem nasprotniki tudi njej ne prizanašajo.«

Katere so njene vrline na ledu?

»Je pridna in delavna, rada trenira in zato je tudi uspešna. Dobro razmišlja, ima dober pregled nad igro in lepo sodeluje s soigralci.«

Kaj ji svetujete na njeni športni poti?

»Med fanti bo lahko enakovredno igrala še do konca osnovne šole, potem pa bo razlika v fizični moči že prevelika, zato si mora poiskati ženski hokejski klub. V Sloveniji so tri ženske hokejske ekipe, lahko pa pot nadaljuje tudi v Avstriji, pri Beljaku/Villachu, kjer tudi imajo žensko ekipo.«

Uršin oče, Aleš Pazlar, njeno športno pot vidi podobno:

Kaj bo z Uršino športno kariero za naprej?

»Najprej je šola, šele potem vse drugo. Po končani osnovni šoli se bo morala preseliti v ženski hokejski klub, a vse je odvisno od tega, katero srednjo šolo si bo izbrala. V vsakem primeru pa hoče igrati hokej. Dobra možnost se vidi v nadaljevanju šolanja na Gimnaziji Jesenice in vožnja z vlakom na treninge v Beljak.«

Kako je z zagotavljanjem denarja?

»Stroški so veliki. Najprej je tu oprema, pa potovanja, pa članarina v klubu. Vse breme je na ramenih staršev. V kolektivnem športu je težko najti sponzorje za posameznike.«

Vas je kdaj zanjo strah?

»Seveda me je, a tega ji ne pokažem. Na igrišču se zna postaviti zase.«

Urša nam je o svojem hokejskem življenju zaupala naslednje:

Zakaj hokej, koliko časa ga že igraš, na kateri poziciji?

»Hokej mi je všeč, rada ga igram in nič mi ni težko. Zanj sem se odločila, ko sem videla igrati mlajšega brata. Sedaj treniram že peto leto, igram pa v Hokejskem klubu mlade kategorije Bled. Igram na položaju desnega krila, skupaj v napadu z bratom.«

Kakšni so treningi?

»Treninge imamo enkrat na dan malo več kot uro. Treniramo štirikrat na teden. Najprej se ogrejemo, vadimo tehniko drsanja, nato pa med seboj igramo, s čimer vadimo strategijo in igro. Pred sezono pa imamo tudi kondicijske treninge.«

Te je kaj strah, ko igraš med samimi fanti?

»Strahu nimam. Če me kdo bolj na »trdo« prime, mu to tudi vrnem. Nikomur ne ostanem dolžna.«

Kako usklajuješ šolo in treninge?

»Gre, saj če delaš stvari iz veselja, potem to ni težko. V šoli sem odličnjakinja in zmorem vse skupaj kar dobro uskladiti.«

Za katero hokejsko moštvo navijaš in kdo je tvoj vzornik?

»Med člani navijam za ZM Olimpijo, moj vzornik pa je vratar Klemen Mohorič. Nekoč mi je sredi noči prinesel domov dres, kot mi je obljubil, če osvojijo naslov državnih prvakov.«

Kako vidiš tvojo športno pot v prihodnje?

»Rada bi igrala hokej. V srednji šoli se bom morala preseliti v žensko hokejsko ekipo. Najraje bi igrala v Beljaku/Villachu ali pa v Kranju, kjer imajo tudi žensko hokejsko ekipo.«

Kako preživljaš prosti čas?

»Berem, delam in igram se na računalniku, treniram pred hišo, plavam, poslušam glasbo, … Malo pomagam tudi doma.«

Kakšen trener je Valerij?

»Valerij je dober trener, zahteven, a na treningih sem se od njega že ogromno naučila.«

Katero številko imaš na dresu?

»10.«