Najlepši del poti "Storžiške" trase poteka od Velike Poljane proti Kališču, kjer se ves čas gibljemo v dobrih petdesetih višinskih metrih.

Po stezicah pod Storžičem

Tokrat predstavljamo zanimivo krožno pot primerno predvsem za gorske tekače in seveda pohodnike. Začrtali smo jo po pobočjih Storžiča. Strmemu prvemu delu poti sledi prijeten del poti proti Kališču in spust nazaj v dolino. Previdnost na tej poti v zimski sezoni ni odveč.

Ker so danes že vse poti prehojene, je potrebno izbirati (kombinirati) razne variante gorskih stezic, da je pohod ali trening karseda zanimiv, razgleden in nenazadnje tudi varen. »Storžiško« traso, kot sem jo sam poimenoval, začnemo v Povljah, se povzpnemo proti Veliki Poljani, nadaljujemo proti planini Javornik, nakar prečimo pobočje Storžiča do vsem dobro poznanega Kališča, kjer se obrnemo nazaj proti dolini in prispemo na izhodiščno točko. Traso lahko skrajšamo, da se ne povzpnemo do Velike Poljane in gremo direktno do planine Javornik. S stališča tekača je to primeren trening moči, vzdržljivosti in kombinacije teka in hoje, pri spustu pa tudi za razvoj splošne koordinacije in gibanja po razdrapani poti. V prvem delu poti gre za tipično (strmo) gorsko stezo navkreber, čemur sledi rahlo razgiban del poti proti Kališču, ki jo tekači lahko v celoti brez težav pretečemo. Od Velike Poljane do Kališča se gibljemo v kakšnih petdesetih višinskih metrih. V zimskem času bo tu potrebna pazljivost, saj lahko pride do zdrsa po pobočju, nenazadnje nas lahko preseneti tudi snežni plaz. V lepem in toplem vremenu pa je to krasna tura. Od Kališča se nato spustimo v dolino po poti proti Bašlju in se pod Lovrencem vrnemo na začetek ture. Zadnji del poti je morda nekoliko dolgočasen, saj nas čaka makadamska in na koncu tudi asfaltna pot. To bo verjetno zmotilo edino le pohodnike, medtem ko se tekači lepo iztečemo in raztegnemo noge, ki smo jih na strmih klancih nekoliko zakrčili. Skupna dolžina trase znaša dobrih šestnajst kilometrov in jo v zelo počasnem tekaškem tempu in tudi hoji brez težav pretečemo pod tremi urami, ob predpostavki, da celotno traso hodimo, bomo ob zmernem tempu porabili kakih pet ur.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 12:49

Uporabljal ponarejeno parkirno karto za invalide

Jesenice – Jeseniški policisti so pred dnevi obravnavali domačina, ker je na Jesenicah pri parkiranju na prostoru za invalide uporabil ponarejeno parkirno karto za invalida, izdelano na ime že poko...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...