Prekolesaril je Slovenijo

Ivanu Simiču, generalnemu direktorju Davčne uprave Republike Slovenije, veliko pomeni tudi šport. Prvi šport zanj je nogomet, ki ga ne igra več. Za rekreacijo največ teče in kolesari. Lani je nastopil na Ljubljanskem maratonu, pred dvema letoma pa je prekolesaril pot med davčnimi uradi.

Ivan Simič, generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije, je poznan tudi v športnih krogih. Najbolj je odmevala njegova kandidatura za predsednika Nogometne zveze Slovenije. Je diplomirani pravnik, ki z družino živi v Smledniku.

Kaj vam pomeni šport?

»Šport mi pomeni veliko. Predvsem je to zame sprostitev, pravzaprav edina sprostitev.«

Koliko ste športno aktivni?

»Tečem trikrat do štirikrat na teden oziroma vedno, ko mi čas dopušča. In pomanjkanje časa je seveda kdaj tudi slab izgovor.«

Lani ste na Ljubljanskem maratonu pretekli 21 kilometrov. Koliko ste se pripravljali na to, kakšen tempo imate pri teku?

»Posebnih priprav za lanski maraton nisem imel. Običajno pretečem kilometrsko razdaljo v šestih minutah. Trudim se, da leta in kilogrami ne vplivajo na ta rezultat.«

Letos na maraton ne greste. Zakaj?

»Res je, letošnjega maratona se ne bom udeležil, ker menim, da nisem dovolj dobro pripravljen.«

Je bil lanski nastop na maratonu bolj izjema ali se pogosteje udeležujete tekaških tekmovanj?

»Bil je bolj izjema kot pravilo, saj običajno najraje tečem sam.«

Tesno ste povezani z nogometom. To pomeni, da je nogomet za vas šport številka ena?

»Tako je. Izmed vseh športov mi je najbolj pri srcu prav nogomet.«

Preden ste postali direktor DURS-a, ste bili med drugim tudi predsednik Nogometnega kluba Jezero Medvode. Je bila takrat odločitev, da to mesto prepustite drugemu, težka?

»Predsednik NK Jezero Medvode sem bil enajst let. Odločitev o tem, da predsedniško mesto prepustim drugemu, ni bila težka, saj je bil že čas, da se s to funkcijo sreča še kdo drug. Ob tem bi poudaril, da sedanje vodstvo svoje delo opravlja zelo dobro.«

Ostali pa ste predsednik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Zakaj?

»Preprosto zato, ker želim prispevati k razvoju nogometa. In ta funkcija mi to omogoča.«

Kandidirali ste za predsednika Nogometne zveze Slovenije, a niste bili izvoljeni. Razočarani?

»Ne, nisem bil razočaran, saj sem tak rezultat pričakoval.«

Boste za to funkcijo še kdaj kandidirali?

»Trenutno o tem sicer ne razmišljam, o morebitni vnovični kandidaturi se bom odločal, ko bo za to čas.«

Zasledila sem, da ste kritik dr. Rudija Zavrla, predsednika Nogometne zveze Slovenije. Še vedno, kaj vas najbolj moti?

»S to trditvijo se ne morem strinjati v celoti. Sem le zagovornik hitrejših sprememb. Z Rudijem Zavrlom se odlično razumeva in sva kolega. Lahko rečem, da je kot predsednik Nogometne zveze Slovenije dosegel uspehe, v mislih imam uvrstitev na svetovno in evropsko prvenstvo, ki jih bodo njegovi nasledniki težko ponovili.«

Kako gledate na igro sedanje reprezentance?

»Sedanja reprezentanca po mojem mnenju igra solidno. Menim, da je pred njo še lepa prihodnost, zato ji pustimo igrati nogomet.«

Kot ste dejali, imate izmed športov najraje nogomet. Ste bili v mladih letih nogometaš?

»Res je. Aktivno sem se ukvarjal z nogometom. Igral sem za NK Ilirija, NK Mura in za NK Medvode. Aktivno kariero sem zaključil leta 1995, star 36 let.«

Ste v šoli veljali za dobrega športnika?

»Zase lahko rečem, da sem bil povprečen, toda vztrajen in trmast športnik.«

Se danes še kdaj podite za nogometno žogo?

»Danes bolj redko stopim na nogometno igrišče.«

Redno spremljate tudi druge športe?

»Izmed drugih športov spremljam atletiko, košarko, rokomet in smučarske skoke.«

Se bi na športnem kvizu dobro odrezali?

»Odvisno od vprašanj, saj menim, da je za sodelovanje na takšnem kvizu potrebno zelo dobro poznati celotno športno področje.«

Imate v športu kakšne cilje?

»Želim preteči maraton, 42 kilometrov, še enkrat prekolesariti Slovenijo in preteči razdaljo med davčnimi uradi po Sloveniji.«

Prekolesarili ste Slovenijo. Lahko malce več poveste o tem?

»Jeseni leta 2005 sem v šestih dneh prekolesaril 968 kilometrov dolgo pot med davčnimi uradi, v glavnem po deževnem vremenu. Tudi zato sem že prvi dan grdo padel in končal na urgenci v Kočevju, kjer sem dobil šest šivov. Kljub temu pa sem pot trmasto nadaljeval in dosegel končni cilj.«