Kolobar bo obvezen za vse

Republiška fitosanitarna uprava je pred kratkim izdala odločbo, s katero je na novo razmejila območje koruznega hrošča v Sloveniji. Odločba je pomembna tudi za gorenjske pridelovalce koruze.

Kranj – Kot je razvidno iz odločbe, ki jo je izdala direktorica fitosanitarne uprave mag. Katarina Groznik, območje koruznega hrošča obsega poleg napadenega območja na vzhodu države še dve zadrževalni območji, eno od teh sega tudi na Gorenjsko in vključuje kmetijska zemljišča v občinah Bled, Cerklje, Domžale, Gorje, Jesenice, Kamnik, Komenda, Kranj, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Vodice, Trzin, Tržič in Žirovnica. »To pomeni, da bodo na Gorenjskem le še v občinah Bohinj, Gorenja vas–Poljane, Jezersko, Železniki in Žiri še naprej lahko pridelovali koruzo tako, kot so jo doslej, medtem ko bo povsod drugje obvezno kolobarjenje,« je pojasnila Marija Kalan, svetovalka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodala, da se bodo pridelovalci koruze na zadrževalnem območju lahko odločili za dveletni kolobar, to je za koruzo na isti njivi enkrat v dveh zaporednih letih, ali za triletni kolobar, s koruzo na isti njivi dvakrat v treh zaporednih letih. Pri triletnem kolobarju bosta možni dve različici. Po prvi varianti naj bi koruzo drugič posejali že po izleganju ličink koruznega hrošča oz. po datumu, ki ga bo določila opazovalno napovedovalna služba za varstvo rastlin. Po drugi različici triletnega kolobarja naj bi koruzo vsakič avgusta škropili z insekticidom za zatiranje odraslih koruznih hroščev ali pa naj bi koruzno seme v drugem zaporednem letu setve »obdelali« z insekticidom. Zahtevi po kolobarjenju se bodo najprej morali prilagoditi pridelovalci koruze na območju žarišča najdbe in varnostnega pasa, to je v občinah Cerklje, Šenčur in Kranj ter v delu občin Naklo, Preddvor in Škofja Loka, kjer se leto 2007 že šteje kot prvo leto izvajanja programa zadrževalnih ukrepov. Za druge kmetije iz zadrževalnega območja se bo kot prvo leto štelo leto 2008.

Kot je znano, je Kmetijski inštitut Slovenije letos med nadzorom odkril hrošča v bližini letališča pri Brniku in Šenčurju, fitosanitarna uprava pa je potem izdala odločbo, s katero je določila žarišče napada in pripadajoče varnostno območje. Ko so potem hrošča odkrili še na novih lokacijah, je bil to zadostni razlog, da so jugovzhodno zadrževalno območje in območje izolirane najdbe na Brniku združili z vzhodnim zadrževalnim območjem. Po priporočilih Evropske komisije mora biti zadrževalno območje široko najmanj štirideset kilometrov in mora segati najmanj deset kilometrov v notranjost napadenega območja in najmanj trideset kilometrov zunaj njega v nenapadeno oz. razmejeno območje.