Kavčič spet doma

V sredo so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo slik, ki jih je slikar France Kavčič (1755-1828) naslikal za dunajsko palačo knezov Auerspergov.

V javnosti najbolj znani sliki Franca Kavčiča, tudi Cauciga, Salomonova sodba, ki jo je leta 1956 podarila Republika Avstrija, in sliki Dekle reši Aristomena iz ujetništva, kupljeni na dražbi leta 1989, se je v zadnjih dveh letih v fondu Narodne galerije pridružilo še dvanajst platen tega pomembnega slovenskega slikarja. Po enem največjih nakupov osrednje nacionalne galerije v zadnjem času ima ta sedaj v lasti skoraj polovico znanih, še obstoječih Kavčičevih olj, medtem ko je petnajsto delo Fokion z ženo in bogato Jonko galeriji v dolgoročno posojilo odstopila dunajska Akademija likovnih umetnosti. Poleg tega Narodna galerija, ki je s tem postala mednarodno referenčna ustanova za študij Kavčičevega likovnega opusa, hrani še 91 risb, ki jih je slikar izdelal kot osnutke za kasnejša platna. Sicer različne ustanove in zasebniki predvsem v sosednjih državah hranijo še okrog 2000 njegovih skic in risb.

Tokratna razstava, ki je po konceptu primerljiva s tisto leta 2005, ko so predstavili Kavčičeve slike, ki so jih odkrili na Češkem, tako v ogled ponuja dvanajst prvič javnosti predstavljenih del, ki jih je slikar pred letom 1810 po naročilu naslikal za dunajsko palačo knezov Auerspergov. Gre za osem mitoloških idiličnih slik in štiri pokrajine, od tega jih je deset za galerijo odkupilo Ministrstvo za kulturo, dve pa je od zasebnika odkupila in galeriji podarila dr. Ksenija Rozman, dolgoletna kustodinja Narodne galerije, katere strokovno delo je tudi neločljivo povezano z raziskovanjem življenja in dela tega slikarja. Rozmanova je hkrati avtorica razstave, s svojo mednarodno likovno avtoriteto na tem področju pa ima tudi največ zaslug, da so te Kavčičeve slike »spet doma«.

Namreč, razstavo Kavčič in Češka, si je pred dvema letoma ogledal dunajski lastnik devetih Kavčičevih slik, ki jih je dr. Ksenija Rozman pred leti našla v Auerspergovi palači na Dunaju in jih spoznala kot Kavčičeve stvaritve. Lastnik umetnin je Rozmanovi omenil, da bi bil dela pripravljen prodati Narodni galeriji, saj bi tu našle dobro varstvo, ostale bi skupaj, kot so nekoč bile v palači Auersperg, in bi bile na ogled najširšemu krogu strokovnjakov in ljubiteljev umetnosti. Rozmanova je ob tem tudi predlagala, da se postopoma začnejo odkupovati Kavčičeve slike, ki jih imajo zasebniki na Dunaju, in sicer tiste, ki so bile nekoč v dunajski palači knezov Auerspergov, in to, preden se za njimi izgubi sled. Pomembno vlogo Rozmanove pri odkupih je na novinarski konferenci pred razstavo poudaril tudi direktor Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo dr. Damjan Prelovšek, ki je Kavčiča v njegovem času označil za vsaj tako pomembnega za Evropo, kot je to bil v 20. stoletju arhitekt Jože Plečnik, ni pa želel govoriti o finančnih sredstvih, ki so jih na ministrstvu namenili odkupom. Bolj konkretna je bila direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki, ki je povedala, da so tržne vrednosti posameznih slik, tistih, ki jih je odkupila galerija, segale od 32 tisoč do 40 tisoč evrov. Dela so nameravali odkupiti postopoma do konca leta 2009, a jim je to tudi ob donaciji Rozmanove uspelo že v dobrem letu.

Franc Kavčič se je rodil v Gorici in med slovenskimi umetniki velja za likovnika, ki je dosegel najvišje položaje in priznanja. Bil je profesor na dunajski Akademiji likovnih umetnosti, od 1820 do smrti leta 1928 tudi njen direktor. Leta 1808 je postal vodja in nadzornik slikarskega oddelka Dunajske porcelanske manufakture, bil je častni član beneške akademije in rimske akademije sv. Luka. Kavčič je klasicističnemu slogu risanja in slikanja, ki se ga je učil na Dunaju, v Bologni in Benetkah, ostal zvest do svoje smrti. Zasluge za izoblikovanje izobraženega in talentiranega mojstra ima zagotovo tudi njegov mecen grof Filip Cobenzl (1741 – 1810), ki je bil po službeni strani, prek prijateljev in znancev povezan z domačimi in tujimi razsvetljenci, filozofi, znanstveniki in umetniki in naravoslovci. Kot je povedala dr. Ksenija Rozman je Kavčič ustvarjal v obdobju razsvetljenstva in jožefinskih reform, v času, ko so v ospredje spet stopili motivi zvestobe, ljubezni, požrtvovalnosti tako do ljudi kot do domovine.

»Umetnina ima mikavnost, moč, da preseneča, gledalcu da razmišljati in ga konec koncev vedno znova navdušuje,« je mnenja Rozmanova. Ob razstavljenih delih so v NG pripravili tudi ličen katalog k razstavi, ob tem pa še več spremljevalnih dogodkov, kot so videoprojekcija, javna vodstva, program za otroke … Razstava bo odprta do 10. februarja.