Med sosedi 60

Stanislav Pesjak iz Kovorja nam je poslal prijazno pismo s pohvalo rubrike Med sosedi, ki jo v Gorenjskem glasu objavljamo že več kot eno leto. »Izražam zadovoljstvo, ker Gorenjski glas piše še kaj drugega in ne le o politiki, o kateri beremo in poslušamo v drugih slovenskih medijih. Veseli me, da Gorenjski glas ne pozablja na Slovence preko meja, kar je tudi prav, saj smo Slovenci tako majhna skupnost, da bi bila škoda in žalost, če bi se razdvajali z informacijsko zaveso na državni mejah.« Predlaga nam tudi napovedovanje pomembnejših dogodkov v zamejstvu z opisom krajev, kar bi spodbudilo večji obisk iz Slovenije, kar je tudi priložnost za pogovor v slovenščini, ki na Koroškem v večinsko nemškem okolju večkrat ni mogoč. Stanislav Pesjak tudi zaradi tega večkrat obišče Koroško. V začetku oktobra se je z družino in z še nekaterimi drugimi izletniki iz Slovenije udeležil prireditve »S pesmijo in mavžno v nahrbtniku po Kostanjah«, ki jo je organiziralo Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak na Kostanjah/Koestenberg nad Vrbskim jezerom. Obiskali so etnološki muzej, v katerem je na izviren način prikazano življenje Slovencev na Koroškem v starih časih. Predstavil ga jim je predsednik društva Drabosnjak Ernest Dragaschnig, ki je po maturi na slovenski gimnaziji v Celovcu na dunajski univerzi študiral kmetijstvo in slovi kot eden od najboljših strokovnjakov za sadjarstvo in poznavalcev kmetijstva na Koroškem.

Andrej Šuster Drabosnjak je znano ime iz zgodovine Slovencev na Koroškem. Rodil se je leta 1768 v bližnjih Drabosinjah med Strmcem/Sternberg in Jezercami, umrl pa je leta 1825. Živel je v Zgornjih Jezercah/Oberjeserz nad Vrbo. Bil je najpomembnejši koroški bukovnik, vnet zbiralec in ohranjevalec ljudskega izročila v Rožu in širše na Koroškem, pisal pa je tudi pesmi in ljudske igre. Najbolj znani sta Pasijon in Pastirsko igro, ki so ju sredi preteklega stoletja večkrat igrali na prostem.

Na Kostanjah, v Zgornji vasi so v obnovljenem župnijskem gospodarskem poslopju uredili znameniti Etnološki muzej, za katerega so zapisali, da je kraj spomina in učenja. Poslopje je na pobudo župnika Stanka Trapa in predsednika Janeza Lesjaka s pomočjo Krščanske kulturne zveze, Slovenske prosvetne zveze in Slovenije leta 1975 kupilo domače Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak in ga začelo obnavljati. Pri obnovi so sodelovali tudi Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, slovensko ministrstvo za kulturo in občina Vrba. Obnovitvena dela so bila končana leta 1998, muzejsko zbirko pa so v sodelovanju strokovnjakov iz Slovenije in Avstrije dopolnili s številnimi predmeti iz vseh krajev Roža. Skupno jih je sedaj v zbirki okrog 400. Skrbno so popisali podatke o razširjenosti in uporabnosti predmetov in uporabi ob strokovnih tudi narečne izraze.