Novi viri, novo varčevanje
Forum Obnovljivi viri prihodnosti je potrdil vodilno mesto Elektra Gorenjske na tem področju.
Bled – V sredo je v hotelu Park na Bledu potekal celodnevni forum Obnovljivi viri prihodnosti, ki so ga zelo skrbno pripravili na Elektru Gorenjski. Obsegal je skupno 17 predavanj, okoli 80 udeležencev pa je to srečanje zaključilo z okroglo mizo. Kot že naslov foruma pove, je tekla beseda o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije, pri čemer so predstavili konkretne pristope za izkoriščanje obnovljivih virov in učinkovitejše rabe energije ter primere dobrih praks. Poleg strokovnjakov Elektra Gorenjske so na forumu nastopili tudi predstavniki ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za okolje in prostor, gorenjskih podjetij in javnih ustanov, namen foruma pa je bil premostiti golo razpravljanje o potrebi po zmanjševanju negativnih vplivov na okolje in predstaviti konkretne pristope za izkoriščanje obnovljivih virov in učinkovitejšo rabo energije. S ponosom ugotavljajo, da je prav Elektro Gorenjska v prizadevanjih v tej smeri vodilno tovrstno podjetje v Sloveniji, saj ima celo svojo hčerinsko družbo Gorenjske elektrarne, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije izključno iz obnovljivih virov. S forumom so pokazali, da imajo znanja precej in so ga pripravljeni deliti in vlagati.
Za ozaveščanje javnosti
Forum Obnovljivi viri prihodnosti je namenjen predvsem okoljski ozaveščenosti širše javnosti, izobraževanju in promociji obnovljivih virov, nam je dejal Marko Čarman, direktor Gorenjskih elektrarn. Družba Gorenjske elektrarne ima namreč že 14 malih hidroelektrarn in gradijo že tretjo sončno elektrarno, ki bo v nekaj dneh začela poskusno obratovati na strehi Biotehničnega centra – Srednje šole v Strahinju. Z močjo 83 kilovatov bo največja tovrstna elektrarna v Sloveniji. Z omenjeno šolo so sklenili partnerstvo, saj so ocenili, da je prav šola najprimernejše mesto za promocijo, izobraževanje in ozaveščanje. Poleg sončne elektrarne namreč pripravljajo tudi projekt za bioplinsko napravo na isti lokaciji.
Iščejo nove lokacije
Sicer pa ugotavljajo, da so na Gorenjskem še precejšnje možnosti za gradnjo malih hidroelektrarn, čeprav sedaj veljavna zakonodaja tovrstnim gradnjam ni naklonjena. Problem so neurejena lastniška razmerja in pridobivanje soglasij s strani ribičev. Pri Gorenjskih elektrarnah so tako bolj usmerjeni h gradnji sončnih (fotovoltažnih) elektrarn (tri zgrajene imajo moč 137 kilovatov), saj imajo v prihodnjem letu v načrtu postavitev take elektrarne na osnovni šoli v Preddvoru, pogovori potekajo tudi za šolo v Tržiški Bistrici. Marko Čarman ob tem poudarja, da so sončne elektrarne v proizvodnem smislu seveda praktično zanemarljivi drobci, ki poleg tega zahtevajo precejšnja vlaganja, vendar so pomembne prav v smislu ozaveščanja, zlasti v času vse bolj očitnih posledic onesnaževanja okolja, segrevanja ozračja, klimatskih sprememb ter dejstva, da bo fosilnih energentov zmanjkalo. Ekonomski izračun je pozitiven le, če upoštevamo tudi širše družbene koristi. Eden od ciljev foruma je tudi v pridobivanju novih lokacij, ki so po prepričanju Gorenjskih elektrarn prav na objektih javne infrastrukture. Vplivati želijo na koncepte preskrbe z energijo po občinah.
Soproizvodnja za boljši izkoristek
Drugo pomembno področje so možnosti boljše izrabe energije v industriji, zato so na forum povabili predstavnike nekaterih večjih industrijskih družb. Kot nam je povedal Aleš Ažman, izvršni direktor organizacijska enote Nakup in prodaja električne energije Elektro Gorenjska, se pri proizvodnji preskrbe s toploto odpirajo možnosti soproizvodnje električne energije ter pridobivanja toplotne energije iz obnovljivih virov. Na forumu so na primer predstavili energetsko preskrbo hotelov na Bledu (Energetika Sava), kjer že sedaj uporabljajo energijo, pridobljeno tudi s toplotnimi črpalkami, pripravljajo pa celovit projekt toplotne preskrbe s soproizvodnjo električne energije. Podoben primer je tudi pred štirinajstimi dnevi podpisana pogodba z Iskro Vzdrževanjem o postavitvi plinskega motorja za preskrbo Iskrinih objektov s toploto in hkrati soproizvodnjo električne energije. Zanimiva je tudi ponudba za sodelovanje Elektra Gorenjske pri prenovi dotrajanih kotlovnic javnih objektov (šol, vrtcev, domov ipd.), kjer so pripravljeni vlagati v preureditev kotlovnice z uporabe kurilnega olja na uporabo biomase. Konkretni pogovori so že v teku za dva objekta v občini Tržič.
Na forumu je poleg tega tekla beseda tudi o energetski varčnosti objektov, torej o izolaciji stavb in drugih ukrepih ter virih, saj tuji zgledi že kažejo stavbe, ki imajo pozitivno energetsko bilanco. Elektro Gorenjska poleg tega sodeluje tudi v drugih akcijah, kot je vseslovenska Sijalka v vsak dom, Reenergija in Energetska izkaznica za javne objekte.