Jeseniški projekti za zgled

Občina Jesenice je bila doslej izredno uspešna na razpisih za pridobitev evropskega denarja. Kaj torej znajo na Jesenicah, v drugih občinah pa jim povzroča težave?

Občina Jesenice je na zadnjem razpisu za denar iz evropskih strukturnih skladov za regionalni razvoj prejela kar 2,2 milijona evrov, največ od vseh gorenjskih občin. Kar nekaj občin je bilo nad izidi razpisa razočaranih, ker denarja niso dobili, češ da so na razpisu »odločale vejice in pike …« O tem, kaj je pomembno pri prijavah na tovrstne razpise, smo se pogovarjali z Božo Kovač, vodjo oddelka za gospodarstvo na Občini Jesenice. Prav Kovačeva je najbolj zaslužna za to, da so Jesenice v zadnjih letih prejele že skoraj 7 milijonov evrov denarja na različnih državnih in evropskih razpisih. Za to se ji je na zadnji seji občinskega sveta župan Tomaž Tom Mencinger tudi javno zahvalil.

Izidi zadnjega razpisa so povzročili kar nekaj razočaranja v gorenjskih občinah. Od 19 prijavljenih projektov je denar dobilo le šest projektov (na Jesenicah ste s projektom revitalizacije območja Fiprom uspeli). Čemu pripisujete tak neuspeh na razpisu?

»Težko ocenjujem, zakaj so bili drugi projekti neuspešni. Dejstvo je, da je bil ta razpis po eni strani sorazmerno preprost, saj smo bili doslej navajeni bistveno bolj zahtevnih razpisov iz prejšnjega programskega obdobja 2004 do 2006 in še prej iz obdobja predpristopne pomoči. Za prejšnje razpise je bila potrebna bistveno bolj obsežna in zahtevna dokumentacija, vsaka prijava je zahtevala nekaj fasciklov dokazil, projekti so morali biti bistveno bolj dodelani. Tako da smo vsi, ki smo poskušali na razpisih že večkrat, doživeli že marsikaj hujšega, kot je bil ta zadnji razpis.«

Zakaj so torej v nekaterih občinah imeli takšne težave?

»Sama prijava v tem razpisu je bila, kot že rečeno, v primerjavi s prejšnjimi razpisi sorazmerno preprosta in precej skrajšana. Bila pa je neka bistvena razlika, in sicer pri prilogah oziroma pri investicijski dokumentaciji. Principi izdelave te dokumentacije so bili drugačni oziroma zahtevnejši, kot smo bili doslej navajeni, saj je bilo treba zelo natančno upoštevati novo metodologijo. Pri rezultatih pa so najbrž odločale malenkosti.«

Menda so bile tokrat pomembne celo vejice in pike …

»Res je, da je bilo ocenjevanje tokrat izredno natančno. Tega doslej ni bilo. Tudi na Jesenicah smo morali dopolniti vlogo in uspelo nam je tako, kot so pričakovali.«

Po zadnjem razpisu so župani sprejeli sklep, da občine, ki so že dobile denar, na novem razpisu ne morejo več sodelovati oziroma lahko samo v okviru vnaprej določenih kvot. Kako na Jesenicah komentirate ta sklep?

»S stališča občine Jesenice bi bilo ugodneje, če bi župani sprejeli sklep, da bi se odprla t. i. rezervna lista. Na rezervni listi smo namreč imeli prijavljene še tri projekte, zato bi upravičeno pričakovali, da dobimo vsaj še kakšen projekt. A župani so se pač odločili, da se rezervne listi ne odpirajo in da se določijo občinske kvote (to pomeni, koliko denarja ima vsaka občina pravico pridobiti v določenem obdobju). S stališča Jesenic je to neugodno, z vidika regije pa je odločitev razumljiva.«

Torej se na Jesenicah kljub odlično pripravljenim projektom do leta 2010 ne morete več nadejati evropskega denarja iz tega naslova?

»Občina Jesenice ima do leta 2010 na voljo še nekaj kvote, ki je ravno takšna, da bomo lahko prijavili prvi jeseniški projekt z rezervne liste, to je projekt obnove komunalne infrastrukture na cesti Cirila Tavčarja na Jesenicah. Če se bodo na ponovljen razpis prijavili vsi projekti, ki so bili zdaj na prednostni listi, potem noben drug projekt ne more priti več zraven. A če se s katerim od teh projektov vendarle ne prijavijo (iz različnih razlogov, tudi iz razloga, da projekt še ni zadosti pripravljen), pričakujem, da bodo v okviru sprejetih kvot možnosti za prijavo projekta, ki je bil sedaj na rezervni listi.«

In potem?

»Če bo jeseniški projekt uspel, potem do leta 2010 nimamo več pravice prijavljati svojih projektov. Ob tem pa bi rada povedala, da ima vsaka občina zgornjo mejo, koliko projektov lahko v določenem obdobju sploh izpelje. Četudi pridobiš evropski denar, moraš ob tem zagotavljati tudi lastna sredstva in veliki projekti tudi z vidika lastnih sredstev niso preprosti. Znotraj občinskega proračuna je treba oceniti, kje je zgornja meja, kaj določena občina še zmore. Če sem čisto poštena, tako s finančnega kot s tehničnega vidika na Jesenicah vzporedno zmoremo peljati največ tri velike projekte. Ko dobiš sofinanciranje, se namreč pravo delo šele začne.«

Pa je pri tem, da dobiš denar iz Evrope, res pomembna samo prijava na razpis ali je pomembno še kaj drugega, denimo lobiranje, obiski tujih predstavnikov?

»Kar se tiče razpisov, niti enkrat samkrat ni bilo možno vplivati na odločitev. Na Jesenicah tudi nikoli nismo nikogar klicali ali skušali vplivati na izid razpisa. Navsezdnje pri delitvi evropskih sredstev vedno sodelujejo neodvisne skupine, ki ocenjujejo vloge. Morda pomaga edinole dobra praksa ali reference, da si že v preteklosti naredil nekaj tako, kot je treba.«