Trefalt ni pikolovski, jaz pa ne šlampast

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / nedelja, 21. oktober 2007 / 06:00

Televizijski voditelj Peter Poles, ki se ga iz preteklih let spominjamo iz oddaj, kot sta Videospotnice in Nikoli ob desetih, gledalce v novi sezoni razveseljuje kot voditelj novega kviza Ljubljana, prestolnica Evrope.

O njem pravi: »Všeč mi je, ker oddaja ni polnjenje programa kar tja v tri dni, ampak gre za denar, napetost, znanje, dokaz, koliko ljudje res vedo, pa ni nujno, da so dohtarji - 'razturajo' tudi hišniki, gasilci, strugarji …« V kvizih je našel nov izziv in iz vodenja slednjih se je, kot pojasnjuje, naučil že marsikaj. Z nasveti mu stoji ob strani tudi izkušeni Mito Trefalt, avtor kviza. »Mito obvlada televizijski medij. Ne bo samo podal kritike na tvoje delo, ampak bo predlagal tudi rešitve. Najlažje je reči: 'tole nisi naredil v redu' in biti tiho. Sicer pa sva se že pred začetkom dogovorila, da on ne bo pikolovski, jaz pa ne 'šlampast',« pove Poles.

Dotakniva se najprej kviza. Vodili ste različne tipe oddaj. Kaj vam predstavlja vodenje kviza?

»Kvize sem sicer že vodil, ob sobotah v Videospotnicah, vendar so bili drugače koncipirani, so mi pa že takrat pomenili velik izziv. Vodenje kviza se mi zdi tudi napredek v primerjavi s stvarmi, ki sem jih počel do sedaj. Gre za prime time oddajo, pri kateri se naenkrat dogaja ogromno stvari: treba je biti pozoren na javljanja s terena, biti na zvezi z režijo, glede na minutažo korigirati vprašanja, spremljati je treba tekmovalce in poskusiti o njih izvedeti še kaj več … Se mi zdi, da sem se že veliko naučil iz tega in mislim, da se bom še.«

Pa vendar je videti, da vam je naloga pisana na kožo, kviz vodite že skorajda rutinsko …

»Super, če je tako videti. Je pa tu res ogromno stvari, na katere je treba paziti, tudi takih, ki se jih na televiziji ne vidi. Da vse 'štima', je pa tako ali tako zaslužna cela ekipa.«

Kviz poteka v živo. Imate kaj treme?

»Predvsem gre za odgovornost, da se stvar dobro izpelje. Karkoli gre narobe, pač gledalci vidijo. Takrat poskusiš rešiti, kar se rešiti da – sicer pogosto še to zafrkneš in potem gre vse skupaj noter (smeh), kar je vsaj s stališča pristnosti oddaje super. Napetost je velika, v igri so računalniki in kilometri kablov, ogromno stvari gre lahko narobe. Za vsako oddajo imamo pripravljen tudi nabor približno 150 vprašanj, ki mi jih pošiljajo sproti – izbirajo pa glede na to, koliko tekmovalci znajo, koliko časa še imamo … Vse skupaj je zelo kompleksno. Če damo pretežka vprašanja, lahko prehitro izpadejo, če damo prelahka, so lahko predolgo noter.«

Pa vas gledalci presenetijo z znanjem?

»Ja, veliko vedo, še posebej zato, ker je tema izredno široka, po drugi strani pa iščemo detajle, govorimo o evropski regulativi, njenih institucijah, komisarjih. Tega znanja ne moreš pobrati mimogrede, na takšna vprašanja se je potrebno posebej pripraviti in tekmovalci to počnejo.«

Verjetno pa vas je navdušil tekmovalec v predzadnji oddaji, ki je po igri z zastavami domov odnesel 35 tisoč evrov.

»Ja, končno. Ko sem videl igro z zastavami, se mi je zdela prelahka. Mislil sem, da jo bodo rešili skoraj vsi, pa smo jo dali v testiranje in se je izkazalo nasprotno. Sicer obstaja sistem, ki omogoča hitro rešitev naloge, vendar je kljub vsemu veliko odvisno tudi od sreče, predvsem pa od koncentracije in obvladovanja napetosti. Veš, da si zmagal, da imaš v žepu že pet tisoč evrov, da te vsi gledajo, vse je odvisno od tebe, sam si pred tistimi zastavami in veš, da ne smeš zafrkniti. Pritisk je velik, a je končno nekdo vse skupaj 'sfural'. Ta tekmovalec je dokazal, da je možno in z veseljem smo dali ta denar.«

Kako je sodelovati z avtorjem kviza Mitom Trefaltom?

»Fino. Pred tem ga nisem poznal; ko sem prišel na televizijo, jo je on ravno zapuščal. Je človek na mestu, obvlada televizijski medij. Ne bo samo podal kritike na tvoje delo, ampak bo predlagal tudi rešitve. Najlažje je reči: 'tole nisi naredil v redu' in biti tiho. Mito ti zraven pove še, kaj bi lahko naredil, da bi bilo bolje.«

Pa ga poslušate?

»Seveda. Sicer pa sva se že pred začetkom dogovorila, da on ne bo pikolovski, jaz pa ne 'šlampast'. Nekatere stvari mogoče naredim drugače, kot mi jih predlaga, pa ni nujno, da je boljše. Pogosto je treba reagirati na licu mesta, v trenutku, in pač reagiram na način, kot je značilen zame. Če bi mogel za vsako stvar razmišljati, kako jo bom izpeljal, oddaja ne bi tekla. Sicer pa Mita z veseljem poslušam, ker ima dobre predloge in sem tudi zaradi tega lahko bolj sproščen, kviz pa boljši.«

In kaj po 17. novembru, ko se bo kviz iztekel? Se vam obeta nov projekt?

»Konec oktobra se dobiva z urednikom, da vidiva kako naprej. Sicer sem pa kar malo padel v vodenje kviza, tako da bi kaj podobnega z veseljem delal tudi v prihodnje. Všeč mi je, ker oddaja ni polnjenje programa kar tja v tri dni, ampak gre za denar, napetost, znanje, dokaz, koliko ljudje res vedo, pa ni nujno, da so dohtarji - 'razturajo' tudi hišniki, gasilci, strugarji … Take ljudi bi bilo treba še bolj izpostaviti.«

Če bi sami lahko izbirali, kakšno oddajo bi vodili?

»Odvisno. Iluzorno bi bilo zdajle razlagati, kakšne oddaje bi vodil, če jih trenutno v slovenskem prostoru ni možno in smiselno izpeljati. Oddal sem že nekaj konceptov, pa še veliko jih bom, ko bo prišla tista, najboljša oddaja, vam bom pa zagotovo povedal. Zaenkrat je še ni bilo.«

Si predstavljate, da bi zamenjali Maria?

»Ne. Mogoče na določenih področjih stvari res delava podobno, a Mario je s svojo oddajo zgradil 'imperij', svoj prepoznaven slog in oddaja nosi njegov pečat. Če bi se v nedeljo zvečer odpirala kakšna druga oddaja, bi pa spet moral premisliti.«

V zadnjem času se veliko govori o podobnosti novega voditelja NLP-ja z vami. Jo vi opazite?

»Ne. Kar sem ga videl kot voditelja, se mi je zdel 'kul'. Ima svoj umirjen stil vodenja, tako da si tu sploh nisva podobna. Slišim sicer neke kritike na njegov račun, a to je na začetku normalno. Sicer pa sem premalo gledal NLP, da bi lahko podal celovito oceno, vendar kolikor sem ga videl, se mi je zdel v redu.«

Na internetu sem prebrala izjavo Rebeke Dremelj, da ste italijanski tip voditelja. Kaj pravite na to?

(smeh) »Želeja ne uporabljam tako veliko … Ne vem, najbrž je mislila na to dinamiko, na ta moj 'drive', poskočnost, ki gre včasih že meni na živce. Tako 'padem noter', da kar ne morem 'pasti ven'.«

Ampak ravno zaradi te energičnosti, poskočnosti se zdi, da vas publika tako dobro sprejema …

»Dobro, saj so na drugi strani tudi taki, ki me ne sprejemajo. Skušam biti spontan, pristen, ohraniti raven humorja, ki ni ravno na prvo žogo in gostilniški.«

V zadnjem letu je bilo veliko prestopov z nacionalne na komercialno televizijo in obratno. Kaj bi vam morali ponuditi na komercialni televiziji, da bi se poslovili od nacionalne?

»Uuuuuu … A imate veliko znakov v intervjuju, da lahko vse to naštejem? (smeh) Pri takšnih projektih sta zelo pomembna ekipa in podpora. Na televiziji je voditelj res najbolj izpostavljen, ampak je ogromno nekih faktorjev, ki vplivajo na kakovost: od kamermanov, toncev, scenaristov, urednikov, hostes, lučkarjev. Vse je pomembno, ker če nekaj ne 'štima', bo to zmotilo določen del gledalcev in oddaje ne bodo gledali. Tako ali tako pa ne vem, če ima komercialna televizija zdaj interes po meni, ker imajo po novem Bizovičarja in Zrneca in bo tam velik 'raztur'. Če imajo kako idejo, naj se oglasijo. Ponujali so mi že uredniška mesta, ampak jih takrat nisem sprejel, ker se mi zdi, da se kot voditelj še zdaleč nisem naučil vsega, zato bom nekaj časa zagotovo še pred kamero. Odločam se sproti, nisem vezan na TV Slovenija, jo imam pa 'zelo rad', ravno zaradi dobre 'baze' in množice enkratnih zanimivih projektov, kot so Evrosong, Slovenska popevka, svetovno prvenstvo v nogometu, Dajmo, naši …«

Vam 'težijo' zaradi naglasa?

»So mi, a mi ne več. Pritožbe so bile, vendar sem takrat delal oddaje, kjer naglas ni bil tako moteč. Če bi zdaj pri kvizu tako 'nabijal' po velenjsko, kot sem na začetku, verjetno ne bi bilo primerno. A so, ko so me takrat hoteli spraviti v 'regelce', ugotovili, da se mogoče da pridobiti na kvaliteti jezika, se pa zgubi na pristnosti, odzivnosti. In potem so me pustili. Tako ali tako sem pa zdaj že toliko časa v Ljubljani, da surova velenjščina ni več tako opazna, razen če ne 'prileti' sem kdo iz rodnega kraja, takrat pa zabredemo …« (smeh)

Tečete še vedno?

»Seveda, a trenutno več igram nogomet, badminton, kolesarim, kolikor mi čas dopušča, pa tudi, kolikor se mi ljubi.«

Na idejo o tem, da boste nekoč trener, ste zdaj verjetno že pozabili?

»Ko sem bil povsem v atletiki, sem imel drugačne usmeritve. Zdelo se mi je, da bi bilo fino biti trener. Občudoval sem svojega, dal mi je veliko pametnih nasvetov, tako v atletiki kot tudi v življenju. Zdaj delam druge stvari, kar pa ne pomeni, da enkrat kasneje ne bi tega počel.«

Si predstavljate, da bi hodili dan za dnem ob isti uri v službo in iz nje?

»Če bi me to motiviralo, potem bi. Priznam pa, da nisem ravno človek za urnike. Najhuje bi bilo, da bi prišel na delovno mesto in potem tam ne bi imel nič pametnega početi in bi se prekladal. Sicer pa je vedno manj del, ki zahtevajo fiksen urnik in vse več ljudi dela doma. In tak način mi je všeč.«

Gorenjke so 'fejst' punce?

»Gooooreeeeenjke … So tudi 'fejst' čokolade.«

Menda vas pot večkrat zanese na Gorenjsko?

»Po čem to sklepate? Ja, grem ja, na izlete. Z dekletom Niko se večkrat odpraviva v njen rodni kraj, v Kranj in na kak okoliški hrib. Na Gorenjskem mi diši!«