V Franciji je nogomet velik biznis

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / četrtek, 18. oktober 2007 / 06:00

To je hitro spoznal tudi Kranjčan Bojan Jokič, ki je nogomet najprej igral pri Zarici, nato pri Triglavu in Hit Gorici, v letošnji sezoni pa član francoskega prvoligaškega kluba Sochaux.

Brdo pri Kranju – V slovenski nogometni reprezentanci, ki se je pred sobotno tekmo z Albanijo (igrali so izenačeno, 0 : 0) in tekmo z Nizozemsko te dni spet zbrala na Brdu pri Kranju, je tudi Bojan Jokič, ki se mu je minulo poletja izpolnila velika želja, da zaigra v tujini. Za Kranjčana, ki je sredi maja dopolnil šele 21 let, le malo zatem pa podpisal pogodbo s francoskim prvoligašem Sochauxom, pa je vsaka tekma nov izziv.

Ko sva se lani pogovarjala o načrtih, si omenil, da si želiš igrati v tujini. Kako se je to zgodilo?

»Že lani pozimi so potekali pogovori med francoskim klubom in Hitom Gorico o prestopu, vendar me takrat v klubu še niso pustili. Jaz se s tem nisem obremenjeval, treniral sem še bolj zagnano in čakal na priložnost, ki se je ponudila letos junija.«

Zakaj ravno Sochaux?

»Imeli so kar nekaj informacij o meni, iskali so igralca za mesto levega bočnega in Valter Birsa, moj soigralec pri Gorici in v reprezentanci, ki je že igral za Sochaux, jim je povedal precej dobrega o meni. Natančno so si ogledali posnetke moje igre in se odločili, da sem igralec, ki me potrebujejo.«

Kdaj si se preselil v Francijo?

»Prvič sem šel tja konec junija, saj sem moral najprej opraviti vse zdravstvene preglede in drugo, kar je potrebno za podpis pogodbe. Ko sem pogodbo podpisal, sem prišel nazaj domov na kratke počitnice, nato pa sem odšel nazaj na priprave.«

Začel si pri Zarici, igral pri Triglavu in nato Hit Gorici. Kakšna je razlika sedaj, ko igraš v Franciji?

»Zagotovo je največja razlika v denarju. V Franciji v nogomet vlagajo veliko več kot pri nas, posledice tega pa so, da so boljše razmere, boljši igralci, boljša infrastruktura, gledalci živijo za nogomet … Nogomet je pač v Franciji biznis.«

Kako si se znašel?

»Ker je bil v Franciji že Valter Birsa, mi je veliko pomagal in hitro sem se znašel tako pri iskanju stanovanja kot vsega drugega. Začel sem se učiti francosko, imam profesorico in že veliko razumem. Tudi govorica je vsak dan boljša, vendar pa se s trenerjem in soigralci še vedno večina sporazumevamo v angleščini. Poznam pa že vse francoske nogometne izraze in težav s tem ni. Res sem se hitro vključil v novo okolje, imajo dobro hrano, poskrbljeno je za vse in ne morem se pritoževati.«

Kaj pa tvoja plača? Gotovo je dosti boljša kot v Gorici?

»Ja, če primerjam z Gorico, je približno desetkrat večja. Seveda sem jo že dobil in sem zadovoljen, čeprav moram priznati, da je bila tudi plača v Gorici redna in da je to – vsaj za slovenske razmere – zelo urejen klub. Vendar se pač razmere za nogomet v Sloveniji in v Franciji ne morejo primerjati. V Sochaux imamo odlično poskrbljeno tako za treninge kot za regeneracjo po tekmi. Imamo jacuzzi, savno, osem maserjev … Ker je pač več denarja, lahko bolje poskrbijo tudi za vse.«

Je pa življenje v Franciji najbrž precej dražje?

»To je res, vse je precej dražje. Vendar pa s plačo, ki jo dobim, še vseeno lahko nekaj prihranim. Je pa moja dolžnost, da sem vedno dobro pripravljen, saj je v klubu velika konkurenca in ves čas se je treba dokazovati. V ekipi je trideset igralcev, težko se je prebiti med prvih osemnajst, kaj šele v prvo postavo.«

Si ti več na klopi ali na igrišču?

»Do šestega kola francoske lige sem igral vse tekme, nato sem bil štiri tekme na klopi, saj je ob moji reprezentančni odsotnosti dobil priložnost za igro drug igralec, ki se je prav tako izkazal. Ko mu je začelo iti slabše, sem spet začel igrati in sedaj, na zadnjih tekmah, sem spet igral.«

Igrati za slovensko reprezentanco je gotovo izziv, vseeno pa te tekme, ko veste, da ni več možnosti za uvrstitev na EVRO, najbrž nimajo več pravega naboja?

»To je sicer res, priložnost za nastop na evropskem prvenstvu smo že prej zapravili, vseeno pa je sedaj treba gledati naprej. V reprezentanci je le nekaj bolj izkušenih igralcev, večina drugih smo mladi, ki pa igramo v svojih klubih in dobivamo izkušnje. Mislim, da čez noč pač ni mogoče nič narediti, reprezentanca potrebuje čas in upam, da bomo iz tekme v tekmo igrali bolje.«

Novo priložnost za dokazovanje boste imeli že proti Nizozemski?

»Takšne tekme so zame najlepše. Lahko se preizkusiš proti res odličnim igralcem, kot so Nizozemci, ki igrajo v najboljših klubih na svetu. V Celju smo dokazali, da z njimi lahko igramo, čeprav smo na koncu dobili tisti nesrečni gol. Rezultata zato ne bi napovedoval, vendar upam, da bomo dobro igrali.«

Igrati v prvoligaškem francoskem klubu in v reprezentanci je lep dosežek. Kaj pa želje?

»Sedaj se je treba uveljaviti v tem klubu, dobiti zaupanje trenerja in vseh drugih ter dokazati, da si boljši od drugih. Moji cilji za bodoče so namreč še višji. To pa pomeni, da si želim igrati še za večji evropski klub.«

Imaš sploh še čas priti domov v Kranj?

»Res je priložnosti za druženje z domačimi in punco zelo malo, le ob reprezentančnih odmorih in še to zgolj dan ali dva. Slišimo se po telefonu, po elektronski pošti, vendar je nekaj čisto drugega, ko se vidimo, poklepetamo. Sicer pa imamo v klubu res naporen urnik, tekme vsakih nekaj dni in čas za počitnice bo le pozimi in poleti. Tudi študij politehnike v Gorici je malce obstal, imam poseben status in študiral bom, ko bom lahko. Nogomet me pač veseli, odločil sem se za to pot in za to sem pripravljen tudi žrtvovati vse drugo.«