Škof Rožman med nedolžnostjo in krivdo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sreda, 17. oktober 2007 / 06:00

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo vojaškega sodišča iz leta 1946 škofu Gregoriju Rožmanu in primer vrnilo v novo sojenje okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Ljubljana – Vojaško sodišče 4. armade je marca 1946 tedanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana v odsotnosti (leta 1945 se je umaknil na Koroško – op. p.) obsodilo na 18 let zapora s prisilnim delom z izgubo političnih in državljanskih pravic za deset let po prestani kazni in na zaplembo celotne imovine. Skupaj z njim so bili na visoke kazni, tudi smrtne, obsojeni generala Leon Rupnik in Erwin Roesener, šef policije Lovro Hacin in politika Milko Vizjak in Miha Krek. Za škofa Rožmana je sodišče ugotovilo, da »se je neposredno po okupaciji stavil v odkrito službo italijanskega in kasneje nemškega okupatorja ter je sam kakor tudi njegov škofijski dvor postal center zbiranja in izdajalskega delovanja združenih kvizlinških elementov v Sloveniji ves čas sovražne okupacije. Izkoriščujoč svoj položaj ljubljanskega škofa je zlasti poslal v službo okupatorja protiljudski del slovenske duhovščine, mu dajal direktive in preko njega izvajal protinarodne načrte in akcije v korist okupatorja, dočim je na drugi strani poštene duhovnike, ki so ostali zvesti svojemu ljudstvu in skupno z njim vodili borbo proti okupatorju, preganjal in obsojal«. Sodba nato našteva dejanja lojalnosti okupacijskim oblastim ter zločine belogardistov, domobrancev in drugih sovražnih formacij, za katere naj bi bil soodgovoren tudi škof Rožman.

Razveljavljena sodba

Po letu 1995 je bilo kar nekaj poskusov za razveljavitev te sodbe in za obnovo postopka zoper škofa Rožmana. Zadnjo zahtevo za varstvo zakonitosti je v imenu zakonitega zastopnika obsojenca, ljubljanskega nadškofa Alojza Urana, vložila odvetnica Lidija Grbec. Dokazovala je, da so bile med postopkom bistveno kršene določbe kazenskega postopka predvsem glede pristojnosti vojaškega sodišča za sojenje civilni osebi, zaradi sojenja v odsotnosti obtoženca in zaradi kršitve pravic obrambe. Vrhovno sodišče je prav pri teh treh točkah ugotovilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka in sodbo 1. oktobra letos razveljavilo. Enako je storilo tudi v primeru obsojenega Miha Kreka. Vrhovno sodišče je v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal vodja kazenskega oddelka in podpredsednik sodišča sodnik svetnik Marko Šorli, zapisalo, da ni bilo upravičeno in tudi ni presojalo, ali je obsojeni škof Gregorij Rožman storil dejanja, zapisana v izreku sodbe, ali so ta dejanja povzročila oziroma sploh lahko povzročila takšne posledice, kot jih je obsojencu očitala sodba, in ali so podana dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja kazenska odgovornost obsojenca. Sodišče je zgolj ugotavljalo, ali je bil postopek izpeljan zakonito ali ne.

Novo sojenje, stara obtožnica

Vrhovno sodišče je Rožmanov primer vrnilo na začetek, na ljubljansko okrožno sodišče, ki bo v primeru ponovne obravnave vzelo za osnovo prejšnjo obtožnico. Tožilec jo lahko pred začetkom glavne obravnave umakne, na glavni obravnavi pa lahko tudi spremeni.

Kolikšne razsežnosti Rožmanove krivde lahko pokaže novo sojenje? Predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik je po razveljavitvi sodbe dejal, da bi lahko škof Rožman zaradi novih dokazov o njegovi krivdi na ponovljenem sojenju dobil celo višjo kazen. Zgodovinarja dr. Tamara Griesser-Pečar in dr. France Martin Dolinar, ki sta napisala knjigo o škofu Rožmanu in skušala z novimi dokumenti dodatno dokazati njegovo nedolžnost, sta na petkovi konferenci za novinarje na sedežu ljubljanske nadškofije izrazila začudenje zaradi Stanovnikove izjave, saj novi dokazi škofa razbremenjujejo krivde in ne dodatno obtožujejo. Dr. France M. Dolinar je povedal, da v gradivu za proces zoper Rožmana ni bilo nobenega dokumenta, ki bi dokazoval njegovo osebno krivdo za zločine, ampak so le poudarjali njegovo soodgovornost za dejanja Roesenerja in Rupnika. Dokumentov v njegov prid, ki jih je škofija izročila zagovorniku po službeni dolžnosti, sodišče ni upoštevalo. Govorili so, da jih je zagovorniku pred vstopom v dvorano zaplenila Ozna, v resnici pa jih je sam skril in so bili odkriti šele pred kratkim. Dr. Tamara Griesser-Pečar je povedala, da je škof Rožman po sedaj znanih podatkih pri okupatorjih posredoval za nad tisoč zaprtih Slovenk in Slovencev, med njimi tudi za Toneta Tomšiča. Za pomoč pri njegovi rešitvi iz zapora je prosil celo papeža. Škof Rožman je dvakrat javno obsodil okupatorja, njegovo izjavo o lojalnosti pa so Italijani potvorili. Griesserjeva in Dolinar trdita, da je škof Rožman samo maševal za domobrance, pri njihovi prisegi Nemcem pa ni sodeloval, ker je po maši zapustil ljubljanski stadion. »On je bil dušni pastir in je imel občutek, da mora fantom stati ob strani,« je povedala dr. Griesserjeva. »Vprašljiv je lahko le njegovem odnos do domobranstva, ki ga ni ustanavljal ali propagiral. Domobranci so mu bili blizu in jim je dajal moralno oporo,« je povedal dr. Dolinar.