Zahtevajo krožišče v Hotemažah

V občinskem podrobnem prostorskem načrtu manjkajoče regionalne ceste Hotemaže-Britof je v Hotemažah predvideno obstoječe križišče, krajani pa zahtevajo krožišče.

Šenčur – V začetku oktobra so v občinah Šenčur in Kranj zaključili javno razgrnitev osnutkov občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) za manjkajoči del regionalne ceste Hotemaže-Britof, ki sta bila tudi že sprejeta na mestnem oziroma občinskem svetu v Kranju in Šenčurju. Obe občini imata sedaj do 3. novembra čas, da zavzameta stališča do prejetih pripomb in predlogov javnosti, ki jih je podala med javno razgrnitvijo.

V Občini Šenčur – po njenem delu bo potekal večji del novega cestnega odseka, dolgega 3.615 metrov – napovedujejo, da bo občinski svet končno obliko podrobnega prostorskega načrta (včasih smo takemu dokumentu dejali lokacijski načrt) obravnaval že na novembrski seji. Ko bo sprejet, bo direkcija za ceste lahko začela odkupovati zemljišča. Prav zapleti z odkupi so pred približno dvajsetimi leti tudi preprečili gradnjo manjkajočega dela regionalne ceste Kranj-Preddvor, zato se postavlja vprašanje, ali bo tokrat kaj drugače. »Eden od kmetov je res že dejal, da dokler ne bodo uslišane njegove zahteve, bo vse stalo. Probleme torej pričakujemo, poskušali pa jih bomo skupaj rešiti,« je na vprašanje občinskega svetnika Jurija Gorjupa (Skupna pot) odgovoril šenčurski župan Miro Kozelj.

Novozgrajeni odsek regionalne ceste bo potekal po trasi, ki so jo določili že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ob njej pa zaradi zahteve kmetijskega ministrstva ne bo kolesarske steze. Za potrebe gradnje ceste bodo podrli štiri objekte, od tega tri stanovanjske hiše. Na javni obravnavi občinskega podrobnega prostorskega načrta so krajani poleg predvidenih krožišč v Britofu in na Visokem zahtevali tudi krožišče v Hotemažah, kjer projektant načrtuje običajno križišče. Župan pričakuje, da bodo njihovim zahtevam ustregli. Kmetje zahtevajo nemotene dostope do vseh svojih zemljišč, kar pa je projektant že predvidel, le da se bo nekaterim pot do parcel nekoliko podaljšala. Nekateri občani, ki stanujejo na območjih, kjer se bo novozgrajeni odsek najbolj približal naseljem, se bojijo prekomernega hrupa in zato zahtevajo postavitev protihrupnih ograd, ki v projektu niso predvidene. Po sedanjih zagotovilih hrup ne bo problematičen, za kar bodo poskrbeli že s posebno asfaltno prevleko, za nekatere objekte pa predvidevajo pasivno protihrupno zaščito, to je zamenjavo oken. »Strokovne ocene obremenitev s hrupom kažejo, da ni potrebe za protihrupne ograde,« je zagotovila Andreja Troha iz Domplana Kranj.