Slabi varuhi kmetijske zemlje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 13. oktober 2007 / 06:00

Na najboljših kmetijskih zemljiščih "rastejo" trgovski centri, poslovne cone in drugi objekti.

Kranj – »Na Gorenjskem imamo najbolj intenzivno kmetijsko pridelavo, a tudi največ problemov s kmetijskimi zemljišči. Predvsem nižinski kmetje imajo zaradi pomanjkanja zemljišč težave s preveliko hektarsko obremenitvijo, zemljo pa težko dobijo za najem. Trgovski centri in industrijske cone nastajajo na najboljših zemljiščih, prenos državnih zemljišč na pokrajino pa bo zaradi močnih lokalnih interesov pozidavo najboljših zemljišč še pospešil,« je dejal Marijan Roblek, predsednik sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na okrogli mizi z naslovom Kdo ščiti kmetijska zemljišča?, ki so jo v sredo v Kranju pripravili zbornica, njena kranjska enota ter Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. »Pravno so kmetijska zemljišča zaščitena, v praksi pa je vsaj v zadnjih letih marsikaj narobe,« je dejal Stane Rupnik, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, in poudaril, da je bistvo problema v tem, ker ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v postopkih za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna lahko daje le mnenje, ki nikogar ne zavezuje. Posledica tega je velik pritisk na pozidavo najboljših zemljišč na ravninskem območju in tudi tam, kjer so na razpolago opuščeni objekti oz. površine. Ker so kmetijska zemljišča draga, jih kmetje ne morejo kupiti, ampak jih kupujejo »nepremičninarji«, da bi potem spremenili njihovo namembnost v stavbno in jih prodali po vsaj desetkrat višji ceni.

Prednostni vrstni red za nakup kmetijskih zemljišč, kot ga določa zakon, se zlorablja, ugotavlja Vojko Bizjak iz kmetijsko gozdarske zbornice in poudarja, da tako tudi tisti, ki niso kmetje, lahko pridejo do zemljišč. Novi zakon o prostorskem načrtovanju je po besedah Alenke Kumer z ministrstva za okolje in prostor strožji in bolj kot dosedanja zakonodaja ščiti odprti, kmetijski prostor. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravljajo spremembe zakona o kmetijskih zemljišč, po besedah Mateje Požar predlagajo, da bi bilo po novem mnenje kmetijskega ministrstva v postopku spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna obvezujoče. Na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja s 300 tisoč hektarjev gozdov in 60 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, imajo veliko vlog za odkup zemljišč, a kot je dejal Lojze Miklavčič, kmetom zaradi visokih cen zemljišč bolj kot nakup svetujejo dolgoročno zakup. »Zazidavamo najboljša kmetijska zemljišča in hkrati spodbujamo ekstenzivno pridelavo, s tem pa se nam bo samooskrba s hrano še poslabšala,« je menila Marija Kalan iz kmetijske svetovalne službe, svetovalka Tilka Klinar pa je dodala: »Če bi v Sloveniji imeli strategijo prehranske varnosti in bi vedeli koliko kmetijskih zemljišč potrebujemo za njeno izvajanje, bi takoj prenehali s pozidavo. »Kapital diktira prostorsko politiko,« je ugotavljal Janez Logar iz kranjskega zavoda za gozdove in dodal, da so gozdarji v okolici naselij v podobnem položaju kot »kmetijci«. »Če bodo zemljišča, s katerimi upravlja sklad, prešla na pokrajine, bo o njih odločala politiko. V tem primeru bi bilo bolje, če bi sklad ukinili in zemljo ponudili kmetom,« je menil kmet Miro Bajd.