Sedmerica v tekmi za predsednika

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 13. oktober 2007 / 06:00

Dan volitev za tretjega predsednika samostojne države Slovenije je že zelo blizu. Volili bomo v nedeljo, 21. oktobra, izbirali pa bomo med petimi kandidati in dvema kandidatkama. Kdo so dami in gospodje, ki se potegujejo za položaj prvega med državniki?

Vsi, ki so se želeli potegovati za položaj predsednika države, se niso uspeli uvrstiti v ožji izbor, saj so za vložitev kandidature potrebovali podpise poslancev državnega zbora, podporo stranke ali več tisoč podpisov volivcev. To je od prvotno štirinajstih uspelo sedmim kandidatom.

Predsednik je glas ljudstva

Na vrhu seznama je najmlajši od kandidatov, 32-letni Darko Krajnc, rojen v Mariboru, odrasel v rejniški družini, po poklicu socialni delavec, ki končuje magistrski študij na Fakulteti za družbene vede na temo študentskega dela in zaposlovanja mladih. Od leta 2004 je predsednik Stranke mladih Slovenije, ki je tudi podprla njegovo kandidaturo, poleg tega pa je zbral tudi tri tisoč podpisov volivcev. Politično je dejaven v lokalni politiki in na mednarodni ravni, kjer je bil letos izvoljen v vodstvo združenja Zeleni dialog vzhod–zahod v okviru stranke Evropski zeleni. Krajnčeva stranka SMS je v javnosti največjo pozornost zbudila s pobudo o brezplačnih vrtcih. Krajnc v ospredje postavlja mlade, njihove možnosti za čimprejšnjo osamosvojitev in dvig kakovosti življenja. Za predsedniško funkcijo mnogi tarnajo, da nima opaznih pristojnosti, Krajnc pa meni, da ima predsednik že zaradi neposredne izvolitve izjemen vpliv.

Vsi kandidati so lepi in pametni. Figo!

Zmago Jelinčič, rojen leta 1948 v Mariboru, je študiral farmacijo, se ukvarjal z zelišči in parapsihologijo, znan je kot ljubitelj orožja in še bolj zagret zbiratelj bankovcev, vrednostnih papirjev, starih finančnih dokumentov in tudi kovancev in še bi se našla kaka dejavnost, ki se ji je kdaj posvečal. V politiko se je vključil leta 1989, dve leti zatem je ustanovil Slovensko nacionalno stranko in leto dni pozneje na parlamentarnih volitvah prodrl v državni zbor. Od tedaj je SNS parlamentarna stranka, Zmago pa že od začetka njen predsednik in poslanec. Pred časom je imenu in priimku dodal še naziv Plemeniti, saj je njegovi rodbini menda sredi 18. stoletja plemiški naziv podelila cesarica Marija Terezija. Zmago Jelinčič je znan po svojih ostrih stališčih, kadar je treba braniti integriteto Slovenije, tudi v odnosih do sosednje Hrvaške. Jelinčič za predsednika države kandidira s podpisi poslancev SNS.

Meja je srčika sosedskih odnosov

Resni in redkobesedni Mitja Gaspari, ki je ti svoji lastnosti vključil tudi v volilni slogan, bo tretji na volilni glasovnici. Rojen je leta 1951 v Ljubljani, diplomiral in magistriral je iz ekonomije, bil minister za finance v vladi Janeza Drnovška, od leta 2001 do letos pa je bil guverner Banke Slovenije. V tem času je naša država kot prva od novih članic Evropske unije izpolnila pogoje za uvedbo evra in 1. januarja letos smo evro tudi že dobili. Je neodvisni kandidat za predsednika republike, ki je za kandidaturo zbral pet tisoč glasov volivcev, ob tem pa ga je pri kandidaturi podprla tudi stranka LDS. Pravi, da se zavzema za odprto, stabilno in razvito Slovenijo, prijazno do državljanov in bo obdržala tudi značilnosti socialne države. V intervjuju za Gorenjski glas pred dobrim mesecem dni je pritrdil, da je za odnose med sosednjimi državami izjemnega pomena, da razčistijo vprašanje meja.

Koristne mednarodne izkušnje

Danilu Türku, leta 1952 v Mariboru rojenemu strokovnjaku za mednarodno pravo, teh zagotovo ne manjka. Takoj po razglasitvi neodvisne države Slovenije se je namreč vključil v njeno diplomatsko dejavnost. Leta 1992 je postal slovenski veleposlanik pri Organizaciji združenih narodov, leta 2000 pa celo pomočnik generalnega sekretarja OZN Kofija Anana za politične zadeve in eden najresnejših kandidatov, da zasede položaj generalnega sekretarja OZN. Leta 2005 se je vrnil v Slovenijo, na pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je predstojnik katedre za mednarodno pravo. Velja za velikega poznavalca in zagovornika človekovih pravic. V pogovoru za Gorenjski glas je omenil tudi svoje izkušnje izpred dvajsetih let, ko je bil soustanovitelj in podpredsednik sveta za človekove pravice (vodil ga je Ljubo Bavcon), svet pa je nekakšen predhodnik današnje institucije varuha človekovih pravic. Türka je pri predsedniški kandidaturi podprlo pet tisoč volivcev, od strank pa SD, DeSUS in Zares.

Priložnosti za vse

Priložnost za vse je volilno geslo predsedniške kandidatke Elene Pečarič. Leta 1971 rojena sociologinja in filozofinja, predsednica IHD, društva za teorijo in kulturo hendikepa, pravi, da predstavlja drugačnost. Drugačnost preprečuje ljudem vstop v politiko, drugačni pa ne želijo biti zgolj predmet političnih igric, nemi gledalci in nemočne žrtve, zato je Pečaričeva »stopila v to igro z velikimi koraki«. V življenju je dobila že veliko priložnosti, za mnoge od njih se je morala tudi močno boriti. Svojo borbenost izpričuje ne le v predvolilnih soočenjih z nasprotniki, pač pa tudi z vrsto zakonodajnih pobud na področju zaposlovanja, sociale, invalidskega varstva, duševnega zdravja … Za kandidaturo Elene Pečarič (podprla jo je tudi zunajparlamentarna stranka Akacije), so podpise oddali nekateri poslanci državnega zbora.

Žensko za predsednico Slovenije

Leto 2007 je leto žensk in ob tem upa na kar najboljši volilni rezultat, pravi predsedniška kandidatka Monika Piberl, sicer predsednica stranke Glas žensk Slovenije. S podporo stranke in zbranimi tri tisoč podpisi je upokojena ekonomska tehnica iz Maribora tudi kandidirala za predsednico republike. V politiki je dejavna od leta 1998, v prejšnjem mandatu je delovala kot mariborska mestna svetnica, sicer pa se zavzema za blaginjo vseh ljudi. Pravi, da bo delovala z več posluha za malega človeka, za mlade, mlade družine, starejše ljudi in invalide, kot predsednica bo opozarjala vlado zlasti na položaj žensk v družbi, ki še vedno ni enakovreden moškemu. V politiki je tudi čas za nove obraze, je prepričana Piberlova.

Svetovljan s slovenskim srcem

Lojze Peterle, rojen 1948 na Dolenjskem, diplomiran geograf, zgodovinar in ekonomist, je svojo kandidaturo napovedal že pred letom dni. V politiki ima vrsto izkušenj, in to že od leta 1989, ko je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, iz katerega je potem zrasla stranka SKD. Leta 1990 je bil izvoljen v slovenski parlament, nato pa je postal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade (1990-1992). V tem času je Slovenija dosegla samostojnost in mednarodno priznanje. Bil je tudi zunanji minister v vladi Andreja Bajuka, skupaj z njim pa je leta 2000 ustanovil stranko Nova Slovenija – krščanska ljudska stranka. Leta 2004 je bil na prvih evropskih volitvah izvoljen v evropski parlament in postal poslanec. Za Lojzeta Peterleta pravijo, da je svetovljan s slovenskim srcem in pod tem naslovom smo lani tudi objavili intervju v Gorenjskem glasu. Za predsedniško kandidaturo je zbral podpise volivcev, v podporo pa so mu bile pomladne stranke.