Računalnik in jaz: Film in glasba na internetu

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / petek, 12. oktober 2007 / 06:00

Ko sem še hodil v srednjo šolo in smo doma nabavili video predvajalnik, sem se aboniral v videoteki in si tam dnevno sposojal filme na kasetah.

S prijatelji smo bili prava filmska klapa, saj smo si včasih čez konec tedna sposodili tudi po deset filmov in jih potem družno gledali, enkrat pri enem, drugič spet pri drugem. Ko smo tako pogledali zadnji film, prvega že davno ni bilo več v našem spominu. Res smo bili fanatiki in pravi filmofili. Filmi, ki smo si jih sposodili, običajno niso bili ravno najnovejši, saj je trajalo kar nekaj časa, da so prišli v slovenske videoteke. V vsakem primeru se nam je zdelo tovrstno početje bolj zanimivo kot obisk kina, saj smo lahko film kadarkoli ustavili, vmes šli kaj pojest in popit, včasih pa se je med filmom razvila tudi precej zanimiva debata. V videoteko smo hodili v parih, saj deset kaset ni več tako majhen zalogaj.

Sedaj težav z novimi filmi ni več. Na internetu so na veliko mestih dostopni najnovejši filmi. Ponekod jih lahko čisto legalno pretočite k sebi, spet drugje pa je potrebno malo več spretnosti. Za presnemavanje filmov iz interneta lahko uporabljate programčke, kot so eMula, Torrent in BitLord. Sicer to ni ravno legalno početje, saj gre za krajo intelektualne lastnine, a vseeno je gledanje najnovejših filmov pred drugimi pač dovolj vabljivo početje. Pri tem lahko s tovrstnimi programi iz interneta presnemavate tudi glasbo.

Kako stvar deluje? Najprej se povežete na internet. Seveda je dobro, da imate kar najhitrejšo povezavo, če se le da, širokopasovno, saj bo sicer trajalo celo večnost, da se film prenese k vam. Zaženete programček za presnemavanje iz interneta in v iskalnik vpišete želen film, glasbo, karkoli bi pač radi »potegnili dol«. Program najde iskano datoteko nekje v internetu in ta se že počasi kopira k vam. Program je pravzaprav neke vrste pijavka. Datoteke namreč išče po vseh računalnikih, ki so priključeni v internet. Tudi po lokalnih diskih računalnikov. Ko naleti na pravo datoteko, jo počasi kopira k vam. Če se vmes povezava prekine, program počaka, da se znova vzpostavi in nadaljuje tam, kjer je nehal. Lahko pa s prenosom datoteke nadaljuje tudi iz katerega drugega računalnika. Prenos filma včasih traja tudi po cel dan ali več, saj gre za datoteke, ki so velike tudi preko 1 GB. Običajno se poleg presnamejo še podnapisi in užitek je popoln.

Za predvajanje filmov in glasbe potrebujete ustrezen predvajalnik. To je programček, ki ga namestite na računalnik in že lahko gledate filme. Predvajalnik zna brati določene formate filmov, nekaterih pa ne, zato je včasih potrebno k programčku dodati še namestitev programa za dekodiranje formata zapisa. Tem programom rečemo »kodeki«.

Opozoriti je treba, da je vse to bolj nelegalno početje. Pa ne toliko presnemavanje filmov in glasbe iz interneta, ampak bolj njena reprodukcija. Avtorske pravice varujejo lastnike filmov in glasbe ter ščitijo njene avtorje. Gre za njihova avtorska dela, za katera se plačuje nadomestilo uporabe. Podobo kot v kinu, ko plačate vstopnico. Ker iz interneta ne kopiramo le filmov in glasbe, ampak tudi druge programe, je to početje še toliko bolj sporno. Zakaj se nikomur ne zdi čudno, da ne vzame kolesa, ki ni njegovo? Nikomur pa ni nič čudnega, če presname film in ga na tak način ukrade lastniku. Gre za krajo in to je kaznivo dejanje. A dokler vse skupaj ostaja nekako le na enem računalniku in ni namenjeno nadaljnji prodaji in razpečevanju, se nikomur ne zgodi nič hudega. Kdo pa vas lahko zaloti za štirimi stenami?

Datoteke v »cyber« svetu potujejo kot v vesolju. K vam jih nosi tok, tok informacij in podatkov. Navidezna neurejenost in kaotičnost sta le trenutna, saj se že v naslednjem hipu pred vami prikaže film ali zaigra prelepa glasba. Pri vsem tem pa gre še vedno le za ustrezno zaporedje in sozvočje vrednosti 0 in 1. Le kako malo je treba, da je svet lepši.