Sedem jagodovih

Sladka solata, mesni zavitki in nekakšna jagodova voda.

V deževnem zatonu dneva nas je sprejel večerni Krakow. Tretji večer na potovanju je bil pravi, da gremo »ven jest«, saj smo bedrčka, perutničke in druge kremenatlčke pripravljene še doma že spravili v promet. Odločitev, da bomo, kjerkoli si bomo že privoščili kosilo ali večerjo v gostilni, poskušali predvsem hrano značilno za tisto državo, medtem ko bodo kebab, Mc Donald's in podobne prehrambene univerzalije aktualne le za trenutno potešitev lakote. Na recepciji kampa smo tako izvedeli za gostilne, ki se imenujejo U Babici Maliny, s pripisom Kuchnia Staropolska, kar bi pomenilo hrano, kot so jo na Poljskem kuhali nekoč. Kar nekaj časa smo stali pred duhovito izdelano reklamno tablo, razstavljeno na starem šivalnem stroju, preden smo si upali vstopiti skozi velika vrata krakowske umetniške akademije, v katere kletnih prostorih je bila očitno nekakšna študentska prehranjevalnica. Ujeli smo zadnji vlak za naročila, saj je lokal ob osmi zvečer zapiral vrata. Z oštevilčenimi listki smo pri šanku nekaj na hitro naročili in počakali na številke 92, 93 in 94. Najbolj znano so na sicer obsežnem meniju delovali razni mesni zavitki in nekakšne čufte. Seveda smo pozabili, da Poljaki prakticirajo sladko solato, zato smo jo, nevajeni oslajene zelenjave, veselo ponujali eden drugemu. Presenečeni smo bili nad ponudbo pijač, ki je pravzaprav ni bilo. Nobenih sodobnih alkoholnih in brezalkoholnih pivskih uspešnic, imeli so samo neko rdečkasto tekočino v dvodecilitrskih kozarcih. Sedemkrat, naročimo in uživamo ob nekakšni jagodovi vodi. Res priporočljiva restavracija, a drugič se bomo nekoliko bolj pripravili nanjo. Na deževno noč se je namreč nemogoče. Zagotovo nekje priteče v šotor, pa naj ima ta tudi olimpijsko medaljo med šotori. (Prihodnjič: »tetka« pred Warszawo).