Nominator 271

Besedilo: Gorazd Šinik
Kategorija: Prosti čas / petek, 12. oktober 2007 / 06:00

Zakaj se je v naše kraje tako močno zalezla miselnost, da je vedno nekaj "zadaj", ne vem. Verjetno z razlogom.

Seveda se zadaj vedno kaj megli in dimi, da »finta« laže uspe. Recimo, te dni na naši borzi, da o politike niti ne govorimo. Zato mi je prispodoba ekonomista Miča Mrkaića, v Ameriki »prevetrenega« Kranjčana, da je boljša povprečna »kurbarija« kot dobra politika, še tolikanj bolj všečna. Še sploh, ker trdi, da je zguba časa, ukvarjati se z dolgočasnimi predsedniškimi kandidati. Je pač že tako, da je med idejo in uspelo zgodbo »zares« nekaj zadaj.

Vinska predstavitev pred nekaj dnevi bi kaj kmalu izpadla kot sama sebi namen, če se v ozadju srečanja na vrtu ljubljanskega Maxima ne bi vrtelo v tujini uspelo odmevanje. Robert Gorjak, ocenjevalec in pisec, najbolje izobražen slovenski sommelier z diplomo šole WSET iz Londona, je pod okriljem vinske šole Belvin organiziral Salon Decanterjevih nagrajencev. Šlo je za predstavitev ter pokušino nagrajenih vin, ki ga vsako leto pripravi najpomembnejša svetovna vinska revija Decanter iz Londona. Dobro zastopani nacionalni ekipi je na ocenjevanju, kamor so poslali 90 vzorcev, uspelo prepričati strokovno avtoriteto in doseči izjemen uspeh s številnimi vini. Na letošnjemu, četrtemu ocenjevanju DWWA, enem od najbolj množičnih, je bilo 7800 vzorcev, kompetentnost ocenjevalcev pa je brez primerjave, je v Financial Timesu zapisala priznana Jancis Robinson (MW) Master of Wine – mojstrica vina. Če verjamete ali ne, ocenjevanju je predsedovala ženska MW, avtoriteta Angela Muiri. Glavni pobudnik pa je Anglež Steven Spurrier, ki je v zadnjem času napisal precej hvale na račun našega vina in lepot Slovenije. Odlično vlogo ocenjevalca iz regije pa je opravil tudi Robert Gorjak. Naša vinska dežela je tako prejela dva regijska šampiona - Jakončič za belo Carolino ter ledeno vino – šipon »Pra-VinO« družine Čurin-Prapotnik. Tri zlate medalje so prejeli zvezdniki, Marjan Simčič, Sutor in »zadružna« klet Dveri-Pax. Srebrno nagrajenih je 15 vinarjev, 21 bronastih ter 20 priznanj. Skupaj je bilo nagrajenih kar 23 slovenskih vinarjev. Torej jih je na ljubljanskem salonu vsaj sedem manjkalo zaradi objektivnih razlogov. Če ne še zaradi česa drugega (predrage pristojbine). Je bilo pač nekaj zadaj. Skupna spominska slika 16 nagrajenih je zagotovo uspela. Robert Gorjak pa se bo prihodnji teden predstavil še z novo knjigo Vinski vodič Slovenije 2008, ki vključuje vse pomembne in dobre, njihova vina ter njih enajst s petimi zvezdicami.

Pet zvezdic pa bi si za večer v Lipici, v hotelu Klub, zagotovo zaslužil kulinarični umetnik Peter Patajac iz Kraškega gostišča Ruj, Delov kuhar leta 2007. Novoustanovljeno podjetje v sklopu Kobilarne Lipica, gostinstvo in turizem, katere direktor je Mitja Klančišar, Zasavčan in vsaj napol Gorenjec, se trudi temeljito prebuditi in prevetriti dogajanje v tem čudovitem kraškem okolju. Naj jim uspe! Čeprav se je tistega večera zlivalo z neba, kot da bi še Kras hotelo odnesti, se je vztrajnost povabljenih obrestovala. Direktor Kobilarne Lipica Matjaž Pust, ki je prav tako podprl dogodek, je v goste povabil Francoza Bernarda Coursaja, ki po končani poslovni karieri v novomeškem Revozu še vedno zelo rad doživlja Slovenijo. Oba sta zapisana klubu francosko slovenskega prijateljstva. Matjaž Pust, pred tem direktor Rašice, kamor je marketinško spretno privabil Severino, je za potrebe svetovanja naprosil tudi Vladimirja Ahlina iz »naše« stoletne gostilne Premetovc z Loga nad Škofjo Loko. Zakaj se Vladimirjeva domača zgodba ne prime bolj, kot bi se lahko, je vprašanje brez odgovora. Odličen odgovor kulinaričnemu večeru pa je prispeval Peter Patajec, ki se je »igral« z morjem in Krasom. Sveži piranski brancin Fonda je bil vodilo večera. Klapavice (školjke-dagnje) so popestrile odlično bučno juho, »bakala« je ponudil nov okus, ravioli »al dente« so bili nadevani z dimljenim brancinom, želodčke pa nam je sprostil sorbet iz pomarančne limone in rožmarina. Na glavnem krožniku je brancina spremljala vesoljsko odlična polenta, začinjena z drobnjakom. Kozji jogurt s skuto in sadjem ter ršelikinim medom pa je zahteval aplavz. Seveda se je zdelo imenitno tudi Mitju Klančišarju, ki ga je na večerji spremljala žena Mateja. »Če ne bo v Glasu, ga odpovemo,« se je v šali pohvalil kot naročnik z italijanskega Krasa Marco Pisani iz vasi Repentabor – Monrupino, kamor je podžupan občine odpeljal našo zalo Naklanko Leo, dekliško Černilec, in se z njo poročil. Lea je stilistka za kulturo oblačenja, njen Marco pa grafični oblikovalec zanimivih referenc, tako v Italiji, pri nas in na Hrvaškem s podjetjem Arte Adv. Anny Rechberger Pečar, očarljiva dama družbi »Pisani« pa se je pred letom kot avtorica proslavila s knjigama o Brdih in Krasu. »Oglasite se še pri nas, Na placu,« je Anny povabila v Kazlje na Kras, kamor gremo, vsaj zgleda tako, Gorenjci vse raje. In naj bosta v Lipici golf in konjereja.