Studenčice: več delovnih mest kot aktivnega prebivalstva

"Projekt Cesta Studenčice še vedno ni dokončan, drugi problem je vodovod, saj voda pri nas ni pitna in bi jo morali prekuhavati," pravi Klemen Burgar, predsednik Vaške skupnosti Studenčice.

Studenčice – Studenčice so vas med Presko in Tehovcem, ki se razprostira na dolžini 2,5 kilometra, višinska razlika pa je približno 300 metrov. Vas šteje okoli 130 prebivalcev in ima svojo Vaško skupnost (v nadaljevanju VS). Več o vasi sta povedala Klemen Burgar, predsednik VS Studenčice in Janez Mrak, član. Poleg njiju so člani VS še Petra Polovšek, Nataša Predalič in Franci Čadež.

Vas ima zanimivo ime: Studenčice.

Burgar: »Imamo res veliko izvirov vode. Je pa zanimivo, da je spodnji del vasi na trdi skali, kjer ni veliko izvirov, medtem ko je v zgornjem delu struktura tal drugačna z rdečo skalo, veliko močvirnatega terena.«

Mrak: »Zanimivo je tudi to, da ima vas več delovnih mest, skupaj okoli petdeset, kot aktivnega prebivalstva, kar je velika redkost. Vas ima perspektivo. Posebni smo še po nečem, po slabi volilni udeležbi. Slednja je pod desetimi odstotki in je odraz številnih obljub, ki doslej še niso bile uresničene.«

Najbolj poznana in vidna je cestna problematika. Del ceste ostaja makadamski.

Burgar: »Projekt Cesta Studenčice se je začel že leta 1992. Vaščani so že takrat ob pomoči še nekaterih drugih krajanov iz Preske začeli zbirati sredstva za rekonstrukcijo ceste od Preske do Tehovca. Prvi del ceste od Preske do vasi Studenčice je bil asfaltiran leta 1994. Vaščani so nato nadaljevali z zbiranjem samoprispevka in po sedmih letih je bil asfaltiran še odsek ceste skozi spodnji del vasi. Leta 2005 je bil nato asfaltiran še del ceste v zgornjem delu vasi, ki se je priključil že asfaltiranemu odseku proti Tehovcu. Ostalo je tako še okoli sedemsto metrov makadama, ki je predvsem po obilnih padavinah v slabem stanju. Ta odsek je večkrat tako poškodovan, da se vozniki soočajo s številnimi težavami pri vožnji. Soglasja za večji del še ne asfaltiranega cestišča so urejena, manjkajo še za odsek v dolžini okrog sto metrov, od tega je popolnoma neusklajenih okoli 30 metrov ceste, tam, kjer cesta sedaj dejansko poteka po zasebnem zemljišču, saj občinska cesta po katastru poteka po drugi lokaciji.«

Letos se torej na tej cesti dela ne bodo nadaljevala?

Burgar: »Za letošnje leto občina sredstev za to cesto ni namenila, potem pa je predvidenih vsako leto po deset tisoč evrov, kar pa seveda še zdaleč ni dovolj za resen pristop k rekonstrukciji ceste. Problem v povezavi s to cesto je tudi prevoz šoloobveznih otrok. V spomladanskem in jesenskem času kombi pripelje na vrh, seveda če je cesta lepa, v zimskem času pa obrača na začetku vasi in otroci so prisiljeni do avtobusa peš, kar za nekatere pomeni tudi dobra dva kilometra.«

Problem je tudi vodovod?

Burgar: »Imamo vaški vodovod. Zgornji del ima sorazmerno novo vodovodno omrežje, samo zajetje pa je iz leta 1956. Zgornji rezervoar je bil saniran okoli leta 1986. Prebivalci v tem delu vasi imajo števce za vodo in plačujejo sorazmerni delež za prečrpavanje vode iz zajetja do vhodnega rezervoarja. Spodnji del Studenčic ima star sistem iz leta 1960, prav tako je iz tega leta tudi sekundarni vod. Potrebno bi bilo sanirati tako primarni kot sekundarni vod. Pri vodovodu je problem tudi z vidika požarne varnosti. Vas ima v zgornjem delu dva hidrantna priključka, ki sta ravno zaradi napajanja pogojno uporabna, medtem ko vmesni in spodnji del hidranta sploh nimata.«

Kakšne so možnosti?

Burgar: »Ena možnost je, da se vodovod prenese na javno podjetje. Vprašanje pa seveda je, kdo bo financiral primarni in kdo sekundarni vod. Kakšne analize, koliko je dajanske porabe, koliko je izvira vode, ni. Stari podatki so, novih meritev pa ni.«

Je voda neoporečna?

Burgar: »Voda je oporečna in bi jo praviloma morali vedno prekuhavati, čeprav teh opozoril v javnosti ni. V deževnih obdobjih iz pipe priteče rjava voda.«

Mrak: »Vzorec se jemlje dvakrat na leto, rezultatov pa običajno ne dobimo. Voda je bila verjetno podobno oporečna kot danes že pred dvajsetimi leti, pa je bila takrat neoporečna, saj so merila precej zaostrili. Mislim, da je voda pri nas kar konstantno oporečna. Povedati pa je treba še nekaj. To zajetje je iz leta 1956 in je bilo narejeno za tri hiše v zgornjem delu vasi. Vodo so prečrpavali s sistemom hidravličnega ovna, ki se je poganjal na višek vode. Leta 1986 se je ta zgornji vodovod razširil na celotno vas. Porabnikov je veliko, je pa pogoj, da se voda črpa in da se plačuje elektrika, kar pa ne pomeni, da je to zelo malo. Rešitve glede vodovodnega omrežja v kratkem času ne pričakujemo, bi si jo pa želeli.«