Bekrija bi imel rad vsaj svojo sobo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / sreda, 10. oktober 2007 / 06:00

Bekrija Memić že poldrugo desetletje živi v Kranju. Hudo je bolan in bi potreboval boljše bivalne razmere, kot tujec pa ne more dobiti socialnega stanovanja.

Kranj - Bekrija je v Sloveniji od leta 1992. Prišel je kot begunec iz Sarajeva, starši so imeli v Kranju prijatelje in ti so ga sprejeli. Že kmalu je zbolel, odpovedale so mu ledvice in danes mora trikrat na teden hoditi na dializo. Pozneje so okoliščine nanesle tako, da se ni mogel več vrniti v domovino.

»Živel sem v kranjskem študentskem domu, kjer sem se v družbi mladih ljudi izredno dobro počutil. Toda dom je poln in tam ne morem več gostovati, se pa rad oglasim na obisk. Sedaj živim v samskem domu, kjer sobo, veliko 16 kvadratnih metrov, delim še z dvema delavcema,« je o svojih bivalnih razmerah povedal Bekrija. »Želim si vsaj svojo sobo, saj sem kot bolnik s težavami na ledvicah, bolj dovzeten za nekatere okužbe. Toda z zgolj nekaj več kot dvesto evri socialne pomoči (polovico tega dam za sobo) si lastnega stanovanja ne morem privoščiti. Na občini sem oddal vlogo za neprofitno stanovanje, vendar ga kot tujec z dovoljenjem za stalno bivanje ne morem dobiti. Edina rešitev bi bila, da nekje najamem sobo, občina pa mi subvencionira stanarino. Na občini so mi zelo pripravljeni pomagati, veliko zaupanje imam zlasti v podžupana Igorja Velova, s katerim sem se doslej največkrat pogovarjal.«

Za življenje Bekriji od socialne pomoči ostane borih sto evrov. Kadar je v stiski, pride na območno združenje Rdečega križa. To mu že ves čas plačuje obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje, občasno mu dodajo še manjši znesek ali paket s hrano, da lažje preživi. Bekrija se jim oddolži s kakšnim delom, saj ne želi biti povsem odvisen od njihove pomoči. V preteklosti je bil zelo dejaven v šoli, ki so jo za otroke beguncev iz Bosne in Hrvaške organizirali v Kranju in begunskem centru v Škofji Loki. Sedaj njegovo delovno zmožnost v veliki meri omejuje dializa, kamor odhaja trikrat tedensko. Sicer pa pravi, da ga zdravniki že nekaj let pripravljajo na presaditev ledvice, vendar mora pred tem posegom preživeti še nekaj posegov. Bekrija je sicer skromen človek, zadovoljen z malim, vendar mu sedanji način življenja ni preveč pri srcu.

»Nisem zadovoljen, da sem materialno ves čas odvisen od drugih. Na srečo mi vsaj pri Rdečem križu pomagajo na način, da lahko držim hrbtenico pokonci. Najtežje mi je zaradi mojih stanovanjskih razmer. Rad bi imel vsaj svojo sobo s souporabo kopalnice. Vesel bom, če mi jo je kdo v Kranju ali bližnji okolici pripravljen odstopiti za sprejemljiv denar. S pogodbo o najemu stanovanja imam tudi večje možnosti za subvencijo stanarine,« dodaja Bekrija Memić.

Če je kateri od bralcev pripravljen oddati sobo Bekriji Memiću, nezahtevnemu stanovalcu in človeku, ki je pripravljen tudi pomagati s svojim delom, morda tudi starejšim ljudem, naj svojo pripravljenost sporoči na Rdeči križ Kranj. Njihova telefonska številka je 201-86-70.