Dnevi evropske kulturne dediščine

Besedilo: Jelena Justin
sreda, 10. oktober 2007 / 06:00

Konec meseca septembra je že sedemnajst let rezerviran za Dneve evropske kulturne dediščine. Letošnji dnevi so bili v Sloveniji posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku.

Kulturna dediščina je temeljni kamen izgradnje Evrope; njena različnost na severu, jugu, vzhodu in zahodu ustvarja Evropo tako enotno. In ravno Dnevi evropske kulturne dediščine so tisti, kjer lahko pokažemo tisto, kar ustvarja nas same; na noter in navzven. V vseh teh letih so ti Dnevi postali stalnica za promocijo dediščine državljanom znotraj ene države in promocija dediščine za obiskovalce, ki prihajajo iz tujine.

V Sloveniji so bili letošnji Dnevi posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku, klasiku arhitekturne ustvarjalnosti 20. stoletja. Spomin nanj je več kot neizbrisljiv. Njegovo delo je vir idej, iz katerih so in bodo črpale številne generacije. Slovenci smo se nanj spomnili tudi na evrskem kovancu za deset centov, kjer je na zadnji strani upodobljena maketa nerealiziranega slovenskega parlamenta.

Urbanistični center starega mestnega jedra ima tri Plečnikove mojstrovine. Leta 1936 je napravil načrt za Bežkovo vilo, ki je ena redkih mojstrovih načrtov za enodružinsko hišo. Tako njen interier kot eksterier izražata njegovo izrazno monumentalnost.

Kot je zapisala muzejska svetovalka Beba Jenčič, je po drugi svetovni vojni kranjska občina prosila Plečnika za ureditev kranjskega gledališča, kjer je prizidal k pročelju novo fasado z arkadami. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja pa je urejal tudi Roženvenski klanec. Leta 1952 je dobil Prešernovo nagrado za delo na področju arhitekture.

Kljub temu da je Plečnik nekaj časa deloval v Kranju, pa v Gorenjskem muzeju nimamo predmetov, ki bi bili njegova last, oziroma predmetov, ki jih je uporabljal v času kranjskega delovanja. Zato smo ob Dnevih evropske kulturne dediščine razstavili stol iz hrastovega lesa, ki ga je zrisala Plečnikova učenka Vladimira Bratuž. Stol je bil narejen po skici Soba arhitekta iz leta 1947. Znano je, da ko je Plečnik deloval v Kranju, so preurejali tudi gostilno Prešernov hram na Glavnem trgu in z nekaj nasveti je pomagal tudi sam mojster. Ob tej priložnosti je verjetno prinesel načrte Bratuževe, po katerih so naredili stole, ki naj bi jih v lokalu uporabljali krajši čas, ker so bili zelo težki.

Stol bo na ogled vse tja do sredine oktobra, ko bo sledila tradicionalna razstava TretjeOkno, ki jo pripravlja Filatelistično društvo.