Srbski časnikarji na obisku
Uredništvo Gorenjskega glasa so v sredo obiskali štirje časnikarji lokalnih medijev iz Srbije, sicer člani združenja neodvisnih lokalnih medijev.
Kranj - Med obiskom v Sloveniji so se mudili še v Celju in Murski Soboti, na Hrvaškem pa na Reki, kjer so zbirali izkušnje lokalnih časopisov, kakršne izdajajo tudi sami. Vukašin Obradovič iz Vranja ureja časnik Vranjske, Vlado Filipčev iz Bečeja Mozaik Bečej, Stojan Markovič iz Čačka Čačanske novine in Zdravko Rankovič iz Valjeva revijo Kolubara. Vsi so tudi člani združenja neodvisnih lokalnih medijev, ki obstaja enajst let, njegovi člani pa so tisti časopisi, ki so bili v času Miloševićeve vladavine na »nasprotni strani«, so povedali gostje. Njihov sedanji cilj je predvsem obveščanje lokalne javnosti, kjer želijo slediti profesionalnim standardom. Združenje sicer po njihovih besedah nima vpliva na uredniške politike časnikov. So tudi člani neodvisnega združenja novinarjev Srbije, ki ga podpira svet Evrope. »Bili smo ujetniki politike, sedaj pa bralce to vse manj zanima, razen ko gre za kak škandal. Zato pa so vedno večjega zanimanja deležne ekonomija in druge praktične teme, pa seveda lokalna situacija,« so povedali obiskovalci iz Srbije.
V uredništvu Gorenjskega glasa jim je direktorica in odgovorna urednica Marija Volčjak s sodelavci predstavila časopis in druge edicije, gostje pa so se zanimali predvsem za praktične vidike izdajanja lokalnega časopisa. Zanimale so jih lastniška struktura našega časopisa, kakšni so stroški izdajanja, kako je z oglaševanjem, čudili so se dejstvu, da novinarji delamo in smo plačani na normo, posebno zanimiv pa je bil zanje naš naročniški sistem, ki ga v Srbiji ne poznajo, saj so časopisi večidel na prodaj v kolportaži. Zanimale so jih tudi publikacije, ki jih Gorenjski glas izdaja v posameznih občinah, saj je tudi njihov cilj bralcem ponuditi kar največ lokalnih informacij. Ko smo listali primerke njihovih časopisov, smo naleteli tudi na novice, povezane s Slovenijo, tako denimo o odprtju Gorenja v Valjevu, ali zapis o prihodu slovenskega trgovca Tuš v Čačak, slednjega pod naslovom Prit sem Janezi (kajpada v cirilici).