Osmošolci iz OŠ Matije Čopa Blaž Yovanov, Ines Žarki, Aljoša Rakita in Urša Matoh so upodabljali Glavni trg s cerkvijo.

Upodabljali lepote Kranja

Minuli petek je Turistično društvo Kranj že tradicionalno priredilo slikarsko kolonijo osnovnošolcev. Lepote gorenjske prestolnice je upodabljalo 24 učencev iz sedmih kranjskih šol.

Slikarska kolonija osnovnošolcev, ki jo že tradicionalno prireja Turistično društvo Kranj, je bila tokrat že deveta po vrsti. Letos se je je udeležilo 24 učencev iz sedmih kranjskih osnovnih šol. V različnih tehnikah so upodabljali lepote predvsem starega mestnega jedra Kranja. »Nekatera dela so resnično izjemna. Učenci so tudi tokrat pokazali veliko mero ustvarjalnosti,« je dejala vodja projekta Irena Vencelj. Namen slikarske kolonije je popestritev dogajanja v starem mestnem jedru, obenem pa s tem želijo združevati otroke iz različnih šol. »Vsi učenci so tudi tokrat dobili priznanja za sodelovanje, njihovih del pa nismo ocenjevali, saj se kolonija ni tekmovalnega značaja,« je razložila in dodala, da bodo dela, ki so nastala na koloniji, tudi tokrat razstavili v nekaterih izložbah v centru mesta.

Ob vodnjaku v starem mestnem jedru Kranja smo naleteli na štiri ustvarjalne osmošolce iz OŠ Matije Čopa, ki so s tempera barvami upodabljali Glavni trg s cerkvijo. »Ni tako lahko ustvarjati s temperami. Najraje rišem s svinčnikom. Super je, ko senčim,« je razložila Ines Žarki in dodala, da ima Kranj vrsto znamenitosti, ki bi jih še lahko upodobili. »Lahko bi se odločili za vodnjak, kranjsko gimnazijo ali katerega od znamenitih kipov,« je navrgel njen sošolec Aljoša Rakita, ki nam ob tem zaupa, da je navdušen zbiralec stripov, zelo rad pa jih ustvarja tudi sam. Urša Matoh je dejala, da tako kot Ines najraje riše s svinčnikom, ker da se ji ta tehnika zdi najlažja med vsemi. Najbolj zamišljeno in tiho pa je trg s cerkvijo upodabljal Blaž Yovanov. Nastajajoča slika pod njegovim čopičem je bila pisana, izbral si je dokaj žive barve. »Takšne barve so mi všeč. Domišljiji moraš dati prosto pot,« je pojasnil. Osmošolci iz OŠ Matije Čopa, ki so na ustvarjali na tleh ob vodnjaku, so pritegnili veliko radovednih pogledov mimoidočih. »Mnogi nas gledajo, a nas ne sprašujejo, kaj delamo,« so še dodali.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 3. junij 2019 / 09:22

Izkoristil nepazljivost prodajalca

Jesenice – V centru Jesenic je neznani storilec v torek okoli 13.30 izkoristil nepazljivost prodajalca in mu iz blagajne ukradel nekaj denarja. Policija na podlagi zbranih podatkov domneva, da bi b...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...