Zaslužek bo šele z rastjo

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 8. oktober 2007 / 06:00

Objava prevzemne namere za Merkur dviga veliko prahu in sproža komentarje, česar verjetno ne bi bilo, če bi največjega trgovca s tehničnim blagom prevzemali tujci.

Naklo – Prevzemna namera skupine vodilnih v Merkurju je pretekli teden razburila Slovenijo. Strelovod pri tem je seveda prvi mož Merkurja Bine Kordež, predsednik uprave, ki smo ga povabili na pogovor.

Projekt lastniškega prevzema Merkurja ima verjetno že kar nekaj zgodovine. Ugibamo lahko, da najmanj od prodaje državnega deleža …

»Dejansko je spodbudil razmišljanje o prevzemu prav Tušev odkup Merkurjevega deleža od države, saj pred tem ni bilo posebnih načrtov v zvezi s tem. Najprej smo odkupili prav to četrtino in nato oblikovali celotno strukturo, glede na razmere. Stvar je postopoma dozorevala in rečem lahko, da je bilo zelo veliko ur na kolesu, ko se je to izoblikovalo.«

Za državni delež se je potegoval tudi Mercator, vendar ste takrat dejali, da so vam bliže Tuševi načrti. Že z mislijo na prevzem?

»S Tušem delamo skupaj na kar nekaj projektih. Njegova ponudba nam je bila bližja tudi zato, ker ni zahtevala sprememb v Merkurju, medtem ko smo ocenili, da bi Mercator verjetno poskušal pridobiti v Merkurju večinski delež. Prav ta možnost prevzema Merkurja s strani Mercatorja nas je napeljala na ugotovitev, da bi Merkur, če smo pravi in zaupamo vase, mogli prevzeti tudi vodilni v Merkurju. Preostalo je tako samo vprašanje, ali bomo mogli dobiti banke, ki bi to financirale. Jasno je namreč, da toliko denarja taka skupina nima, in ne nazadnje: tudi Mercator bi se za to zadolžil. Vsi prevzemi se danes izvajajo s posojili.«

Novost, ki ste jo uporabili, je ustanovitev konzorcija. Samo za zmanjšanje potrebnih garancij?

»Res smo se z nekaj partnerji dogovorili za sodelovanje v konzorciju prav za zmanjšanje potrebnih garancij. Kasneje se bomo skupaj odločili, ali bodo še sodelovali v lastništvu Merkurja.«

Družba Merfin, ki ste jo ustanovili skupaj z drugimi 67 vodilnimi, je za prevzem najela 350 milijonov evrov posojila. Zelo odmeva je vaša izjava, da ne nameravate odplačevati tega kredita, pač pa le obresti. Vendar bo tudi glavnica prej ali slej prišla v odplačilo, pri čemer računate na rast Merkurja, ki naj bi vam olajšala odplačevanje. Kdaj?

»Naš načrt nikakor ni, da bi vlekli denar iz Merkurja, saj so banke pripravljene financirati Merkur tudi naprej. Zanje je ključno, da se vrednost premoženja, s katerim je posojilo zavarovano, povečuje. Zato ni naš cilj odplačevanje kreditov, pač pa rast Merkurja. Sploh ni nujno, da kredite vrnemo čez pet ali deset let, če bomo le zagotavljali realno rast Merkurja. Kredite bomo sicer vračali v skladu s pogodbenimi določili, vendar vmes najeli že druge kredite.

To je morda za običajnega kreditojemalca nenavadno, vendar je popolnoma enako, kot zagotavljamo financiranje v Merkurju. Merkur, d. d., ima trenutno za financiranje tekočega poslovanja najetih okoli 350 milijonov kreditov in čez pet let imamo predvideno, da bo imel Merkur petsto milijonov kreditov. Za banke sta pomembna rast in pozitivno poslovanje.«

Če boste s prevzemom dosegli 90-odstotni delež, ste napovedali iztisnitev malih delničarjev, pa tudi izdajo sicer prednostnih delnic za zaposlene. Zakaj takšen pristop?

»Oboje je res, vendar ne za enake zneske. Iztisnitev je običajna praksa za prevzem nemotenega nadzora družbe, za izdajo prednostnih delnic za zaposlene pa se bomo odločili, da omogočimo Merkurjevim delavcem sodelovanje v rasti naše družbe, rasti premoženja. S tem se bomo izognili očitku, da je lastninjenje le v ozko zaprtem krogu vodilnih.

Opozoril pa bi, da so ljudje zelo evforični glede donosov na osnovi gibanj vrednosti delnic v zadnjem letu. Take rasti, v zadnjem letu kar za 150 odstotkov, nikakor ni mogoče pričakovati. Sam bom vesel, če bomo v prihodnjih petih letih dosegli 15-odstotno rast. Pri tem pa se je treba zavedati tudi rizikov.«

Družba Merfin, katere 31-odstotni lastnik ste, je začel z nakupom dobre petine Merkurja, kar pomeni, da je bil vaš delež težak 25 milijonov evrov; nadaljnje odkupovanje delnic, ko se je sedaj delež že približal polovici delnic Merkurja, je vrednost vašega deleža povečalo na prek 80 milijonov; ob uspelem prevzemu, ko bo imel Merfin 75-odstotni delež Merkurja, bo vrednost vašega deleža po sedanjih cenah delnic prek 110 milijonov evrov. V časniku Finance vas označujejo kot tajkuna. Kako to komentirate, koliko ste vložili?

»S temi številkami se da igrati na različne načine. Merfin bo resnično 75-odstotni lastnik Merkurja ali celo stoodstotni, če mu bodo prodali premoženje tudi partnerji iz konzorcija. To bo ogromno premoženje, ki ga bo imel Merfin. Sam sem družbenik Merfina z 31-odstotnim deležem, ki je vreden osem milijonov evrov in prav toliko – osem milijonov evrov imam kredita. Kolikor bo Merfin kupil delnic Merkurja, se bo za enako vsoto tudi zadolžil. To pomeni, da je vrednost premoženja približno enaka kreditu in zaslužek bo šele s povečanjem premoženja. Če kdo to imenuje tajkunstvo, naj mu bo, pač zgodbe za ljudstvo.

Naj dodam še eno primerjavo. Pred petimi leti so Švicarji kupili Lek za milijardo evrov, danes je njihovo premoženje vredno najmanj tri milijarde. Nihče v Sloveniji jih ne označuje za tajkune. Žalostno je, da se bo, če se z razvojem poveča vrednost Merkuja za več, kot bodo znašale obresti, to imelo za problematično, celo ukradeno. Če torej povsem enako stori tujec, ni problema. Če bi Merkur kupil na primer Bauhaus in zaslužil dvesto milijonov evrov, se o tem sploh ne bi govorilo.«

Za družbo Merkur oziroma njeno vodstvo z vami na čelu in lastnike bi lahko dejali, da je do svojih delavcev prijazna. Imajo relativno dobre plače in občasno so deležni tudi drugih dodatkov. Se bo ta politika do zaposlenih s prevzemom kaj spremenila?

»Zagotovim lahko, da ne. Dobro se zavedamo, da so doslej doseženi uspehi rezultat vseh zaposlenih. Že doslej smo uspehe delili z zaposlenimi – samo lani smo plače povečali za 15 odstotkov, kar je za osem odstotkov več od povprečja v državi, letos tako nadaljujemo. Kot lani smo tudi letos ob 111-letnem jubileju podjetja izplačali nagrado približno 450 evrov neto vsem 4328 zaposlenim (kar ustreza 111 tisočakom v nekdanjih tolarjih). Želimo čim večjo podporo zaposlenih, zato bomo tako politiko nadaljevali.«

Sprejeli ste veliko tveganje in si naložili ogromno odgovornost. Boste lahko še mirno spali?

»Res je odgovornost velika in potrebna je velika mera poguma. Za te poteze je potrebno zaupanje in tega imam veliko. Spim zelo dobro.«

Kaj pa varnost? Postali ste zelo izpostavljeni. Vas kaj skrbi vaša varnost in varnost družine? Bo Bine Kordež še kolesaril sam ali pa ga bodo spremljali varnostniki?

»Zagotovo še sam. Verjamem, da je v Sloveniji takšno okolje, da v tem smislu ni problematično, in upam, da bo tako tudi ostalo.«