Vseh niso mogli sprejeti

Sejem v Komendi prerašča sedanje prostorske možnosti. Tudi na jesenskem sejmu niso mogli sprejeti vseh razstavljavcev.

Komenda – Komenda je od petka do nedelje živela že običajno sejemsko življenje. Domači konjeniški klub je namreč tokrat že devetnajstič pripravil jesenski sejem, na katerem se je s ponudbo kmetijske, gozdarske, gradbene in komunalne mehanizacije, vrtnarske in ogrevalne tehnike, obrtniških izdelkov ter blaga za široko porabo predstavilo okrog petsto razstavljavcev. »Žal zaradi omejenega prostora ne moremo več sprejemati novih razstavljavcev, v bližnji prihodnosti bo treba najti rešitev,« je dejal Stane Štebe, predsednik odbora za sejem v klubu, predsednik kluba Alojz Lah pa je dodal, da ne razmišljajo zgolj o prostorski širitvi, ampak tudi o novih sejemskih vsebinah. »Danes sem komaj našel parkirišče. To pomeni, da sejem živi in postaja vse boljši,« je ob odprtju sejma dejal predsednik zadružne zveze Peter Vrisk in poudaril, da kmetje radi prihajajo v Komendo predvsem zato, ker na sejmu vedno vidijo kaj uporabnega. »Škoda je, ker na kmetih ni toliko denarja, da bi kmetje več od tega, kar je predstavljeno na sejmu, lahko tudi kupili,« je ugotavljal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič, namestnica generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Marjeta Bizjak pa je med drugim dejala, da je Slovenija že poslala Evropski komisiji v uradno presojo in potrditev za kmetijstvo dva ključna dokumenta – Program razvoja podeželja 2014–2020 in model neposrednih plačil za obdobje 2015–2020.

Sejma so se udeležili tudi gostje iz Sremske Mitrovice in iz Rume, ki so se občini in še posebej županu Tomažu Drolcu zahvalili za pomoč ob nedavnih poplavah v Srbiji. V okviru sejma sta bili predavanji o pridelovanju krompirja in razmnoževanju rastlin, predstavitev slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem konj ter prikaz varnega dela v poškodovanih gozdovih in dela s cepilniki za drva. Novost sejma je bila tudi sejemska revija, ki jo je uredil Andrej Žalar.