Mali dom z velikim programom

V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah so v teh dneh začeli z jubilejno, deseto sezono, s katero bodo zaključili prvo desetletje nadvse uspešnega delovanja, polnega različnih kulturnih dogodkov. Teh se letno zvrsti kar blizu dvesto, za vse večjo prepoznavnost in kakovost njihovega programa že od samega začetka skrbi direktor Milan Marinič.

Milan Marinič, rojeni Domžalčan ter slovenist in zgodovinar, pedagog po izobrazbi, se s kulturo poklicno ukvarja že vse svoje življenje. Službeno pot je začel kot prvi tajnik kulturne skupnosti v Domžalah, zdaj pa je že devet let direktor javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika, ki ima skupaj z glasbeno šolo svoje prostore v istoimenski stavbi v središču Domžal. »Zdaj spet delam v stavbi, kjer sem začel prvo službo, le da sem bil takrat na podstrehi, zdaj pa v kleti,« v smehu pripomni Marinič, ki je devet let, preden so ga povabili k vodenju domžalskega kulturnega hrama, kot direktor deloval v Prešernovem gledališču v Kranju. Na veliki zeleni zofi sva se v prijetnem vzdušju njegove kletne pisarne, polne najrazličnejših umetniških slik, o fenomenu majhnega, a uspešnega kulturnega doma in o predanosti kulturi pogovarjala dan pred začetkom letošnje abonmajske sezone.

»Pred skoraj desetletjem smo začeli praktično iz nič. V popolnoma praznih prostorih. Skoraj sto let stara stavba, ki jo danes imenujemo Kulturni dom Franca Bernika, je bila nekaj let prej temeljito prenovljena in takrat je padla odločitev, da je treba novo dvorano spraviti v javnost. Občina je ustanovila javni zavod in takrat so me povabili zraven,« se spominja začetkov in občutka, ko je delo v gledališču gorenjske prestolnice zamenjal za nov izziv, povezan z nadvse pogumno odločitvijo Občine Domžale, da bo dvorano z le 192 sedeži napolnila s kakovostno in kontinuirano kulturno dejavnostjo. »Ker je gledališče zelo ustvarjalna ustanova, mi je – po pravici povedano – tukaj na začetku kar nekaj manjkalo. V gledališču se od izbora teksta do dviga odrske zavese ustvari ogromno energije, tukaj pa smo organizatorji kulturnih prireditev in vsa ustvarjalna energija je omejena na razmeroma kratek čas. Lastne produkcije namreč nimamo,« pravi, a hkrati poudari, da je zato vso svojo energijo usmeril v oblikovanje kakovostnega in pestrega programa, kar pa mu, kot mu priznavajo tako obiskovalci prireditev kot kulturni ustvarjalci, nedvomno zelo dobro uspeva.

Kot eden bolj uspešnih kulturnih menedžerjev pri nas je prepričan, da morajo biti javni zavodi zadolženi za kakovost življenja okolja, v katerem delajo. »Mi programa ne vsiljujemo, pomembno je, da program tukaj je, da ljudje to vedo, da lahko pridejo kadarkoli želijo in izberejo. Hudo bi mi pa bilo, če bi se doktrina populističnih prireditev preselila med dejavnike, ki bodo odločali o tem, da mora tudi naša institucija zaslužiti kaj denarja, da ne moremo delati samo za manjši krog ljudi, za tako majhno dvorano,« se v razmišljanju dotakne fenomena komercialnih programov, predvsem komedij, ki – kot pravi – poneumljajo tako gledalce kot igralce. Prepričan je, da noben javni zavod ne bi smel podpirati komercialne dejavnosti.

Kulturni dom Franca Bernika je s svojo majhnostjo in prepoznavnostjo pravi fenomen v slovenskem kulturnem prostoru, a ponudba raznovrstnih in kakovostnih dogodkov je preprosto naletela na pozitiven odmev. »V program vsako leto vključimo tudi kakšno bolj provokativno gledališko uprizoritev, kaj takega, kar si gledalci sicer ne bi kar tako ogledali, ker je prezahtevno. Če pa stvar zavijemo v sklop šestih abonmajskih predstav, je pogled drugačen. Program je skleda raznovrstnih kulturnih sladkorčkov, ki jih je vsak željan preizkusiti, čeprav ima eden od njih nekoliko drugačen okus,« slikovito razloži Milan Marinič, ki ni prisoten le na praktično vseh kulturnih dogodkih, ki jih pripravijo v Domžalah, ampak je reden obiskovalec različnih kulturnih prireditev po vsej Sloveniji in tudi onkraj meja. »Resnično dobre vezi imamo z vsemi slovenskimi gledališči, poznam vse gledališke ustvarjalce in resnično vsi z velikim veseljem pridejo k nam. Zgodilo se je že, da je pri nas gostovalo kakšno gledališče, ki je moralo sceno z velikega odra pošteno prilagoditi, da so lahko prišli k nam. A so prišli. Ni ga izvajalca, ki nastopa pri nas, pa mu jaz ne bi segel v roko. Imel sem srečo, da sem se vedno gibal med ljudmi, ki so mi dali vsa ta znanja in moč, da mi nikdar ni bilo težko vzpostaviti stikov z umetniki, gledališčniki, glasbeniki, likovniki.« Priznava, da mu je doslej uspelo v Domžale privabiti še prav vsakega kulturnega ustvarjalca, ki ga je želel vključiti v program.

Program letošnje jubilejne sezone ne bo nič posebnega, vsaj sam pravi tako. »Sestave programa smo se lotili po istih nazorih kot doslej in lahko rečem, da je posebno nič ali pa vse. Letošnja ponudba je za nas drugačna le toliko, kolikor smo vsem abonentom, ki so kupili šest predstav, podarili še eno vstopnico za katerokoli predstavo. Imamo stalno gledališko, koncertno in razstavljalsko dejavnosti, številne druge prireditve, tudi za otroke. Želim, da ljudje začutijo to institucijo kot institucijo dela svojega kvalitetnega načina življenja. Ljudje nam morajo verjeti, da je dogodek, ki ga pripeljemo, dovolj zanimiv. Kot kaže nam po teh letih že zaupajo.«

Čeprav v letošnjem programskem listu ne želi izpostaviti nobenega dogodka, posebno vzneseno pove, da bodo v Domžalah v letošnji sezoni nastopili tudi člani zasedbe Hagen Quartet. »Naša dvorana ni primerna za velike simfonične orkestre, je pa zaradi svoje akustike zelo primerna za manjše komorne zasedbe in letos sem si želel pripeljati to, v tem trenutku gotovo eno najboljših komornih zasedb v Evropi. Preprosto sem jim napisal elektronsko pismo in bil izredno vznesen, ko so nam spomladi sporočili datum, ko lahko pridejo. Hagen Quartet bi lahko napolnili Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, a pridejo k nam v Domžale!«

»Svoje službe sem doslej menjal na kakšnih osem, devet let, kar se mi zdi v tem poslu zelo modro, celo higiensko. A po teh devetih letih na mestu direktorja Kulturnega doma Franca Bernika še ne nameravam oditi. Z delom imam zelo veliko veselje, poslu sem povsem predan in res ne vidim nobenega razloga, da bi šel kam drugam.« Ima namreč še kopico idej, ki jih želi uresničiti. Ena od njih je tudi serija cd plošč najboljših posnetkov Acija Bertonclja, s katero želijo v Domžalah ohraniti spomin na tega velikega domžalskega pianista. Prva plošča bo verjetno izšla še letos.