Papeža ni bilo doma

Papež Janez Pavel II. je oboževal kremne rezine. Ups, kremowki se reče.

Wadowice - Pred letom 1978 tega malega poljskega mesta še ni bilo na svetovnem turističnem zemljevidu, oziroma je povprečen Evropejec o njem najbrž vedel ravno toliko kot o naši Radovljici. Komaj kaj, najbrž pa prav nič. Tja ga je postavil omenjenega leta izvoljeni papež Karol Wojtyla, ki se je v Wadowicah rodil. Že za časa njegovega življenja, posebej pa v zadnjih dveh letih po njegovi smrti, so mesto začeli oblegati številni turisti, večinoma katoliški verniki iz celega sveta, pa tudi taki, ki jih je na »papeževino« pripeljala predvsem zdrava mera slovenskega firbca. Med slednje sodita tudi naši posadki. Kljub temu da ne veljamo ravno za velike častilce svetih očetov, smo si že doma obljubili, da brez ogleda papeževe rojstne hiše nismo videli Poljske. Ah, pretiravam, pa vendarle.

Za obiskovalce imajo Vadovčani pripravljenih nekaj večjih parkirišč in na enem takih, za čuda precej praznem, se ustavimo tudi mi. Zakaj praznina, smo si pojasnili, ko smo dolgih nosov stali pred vhodom v papeževo rojstno hišo. Bil je namreč ponedeljek in ob ponedeljkih so muzeji, ne vsi, ampak večinoma, zaprti. Sam to dobro vem, a kaj pomaga, ko je človek na dopustu, so tam nekje tudi možgani. Ogled bazilike in sprehod po urejenem trgu, glavna ulica bo po temeljiti prenovi to kmalu postala, potešita manko rojstne hiše. Izvemo, da je bil Karol velik ljubitelj kremnih rezin, še posebej tistih v slaščičarni nasproti bazilike, kjer je danes sicer banka. Je pa zato na voljo vsaj šest, sedem drugih lokalov na trgu ali bližnji okolici, kjer vam danes postrežejo s prvovrstnimi »papieskie kremowki«. Ja, to so točno take, kot jih je oboževal papež. In tako iskani »štamperle« z likom papeža je ob številnih spominkih na to temo ostal le pobožna želja. Tako smo našo žegnano vodo še naprej pili iz starega šilca.