Brez vrste preprosto ne gre

Ljudje morajo še vedno po več ur čakati pred Kliničnim zavodom za odvzem smrklja in prdcev.

Tako je v našem zdravstvu. Ne smemo se več slepiti, da je vse v redu, če pa ni. Še posebej zato, ker bi ob povečanem slepenju samo delali gnečo na očesni kliniki, kjer je že tako ali tako vse polno. Na podlagi evropske zdravstvene raziskave je slovensko zdravstvo po indeksu EHCI z lanskega 12. mesta letos pristalo na 21. mestu. Številki sta si sicer zelo podobni in bi lahko prišlo tudi do kakšne napake v tolmačenju, kar pa v tem trenutku ne zmanjšuje dejstva, da je z našim zdravstvom nekaj narobe. Pred nami se je pojavil tako rekoč ves razviti Evropski svet, naši sosedi Avstrijci so celo na prvem mestu, za nami pa je tja do 29. mesta le nekaj držav vzhodne Evrope in Balkana, ki so že v štartnih pozicijah bile za nami.

Med 27 kazalniki, ki odločajo o končni oceni, je naše zdravstvo pri nekaterih pristalo povsem pri dnu. Povsem zadnje mesto smo zasedli v na prvi pogled zelo nedolžnem zdravstvenem posegu, a v razvitem svetu še kako pomembnim. Gre za odvzem smrklja in prdcev. Posega, ki sta v večini evropskih držav čista rutina in jih zdravstvene ustanove opravljajo z levo roko, sta pri nas očitno zdravstvena problema številka ena. Mali brat sem stvar šel preverit na teren in ugotovil pred Kliničnim zavodom za odvzem smrklja in prdcev na Usrani ulici v Ljubljani našel dolge čakalne vrste za ta poseg vitalnega pomena. Vprašal sem nekaj čakajočih. »Prišel sem na odvzem prdca in tukaj stojim že dve uri in pol. Če vam po pravici povem, se mi ne prdi več in ne vem, kako bom danes uspel prdniti dovolj močno,« je povedal Ante, Milica, ki v vrsti z možem stoji za odvzem smrklja, pa je povedala: »Sem dvajset let hodila delat v Borovlje. Tam so prišli v fabrko odvzet smrkelj, da le nisi šel z delovnega mesta. Ne pa tle, ko čakam že dve uri in pol. »Ma, nobenga reda ni tukaj,« pravi Albert: »Poglejte tistele s kravatami, ki hodijo na zadnja vrata. Za prdce so, saj voham, kako smrdi za njimi. Oni mimo, a mi naj pa čakamo.« Očitno smo na tem področju še močno za razvito Evropo in le upamo lahko, da se bo nova ministrica Zofija znala spopasti s prdci in smrklji.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 26. oktober 2016 / 13:25

Muzejska soba Ajdna

Žirovnica – V Čopovi rojstni hiši v Žirovnici bo danes, v sredo, 26. oktobra, ob 18. uri odprtje muzejske sobe Ajdna. Z nami bosta vodja muzeološke postavitve razstave ddr. Verena Perko in...

Objavljeno na isti dan


Medvode / torek, 4. julij 2017 / 13:10

V Zbiljah veseli nove infrastrukture

Z odprtjem nove infrastrukture se je zaključila ena izmed najtežje pričakovanih investicij v Krajevni skupnosti Zbilje in ena letošnjih največjih v občini.

Tržič / torek, 4. julij 2017 / 13:04

Rime v objemu gora

Med tržiške gore je našla pot beseda slovenskih pisateljev, ki so se na petkov večer zbrali v Domu pod Storžičem in pred njim na tradicionalnem gorskem literarnem nokturnu Rime z gora.

Slovenija / torek, 4. julij 2017 / 12:52

Mejni spor rešiti za vedno

S sodbo arbitražnega sodišča o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško so eni bolj, drugi manj zadovoljni. Vsi pa se strinjajo, da je treba mejno vprašanje čim prej razrešiti. Toda, ali je to...

Gospodarstvo / torek, 4. julij 2017 / 10:43

Odslej tudi dodatek za biokomponento

Kranj – Spremenjena uredba o oblikovanju cen reguliranih naftnih derivatov, ki jo je vlada potrdila pretekli teden, prinaša spremembe pri izračunu modelske cene. Po novem ji bodo dodali še dodatek...

Šenčur / torek, 4. julij 2017 / 10:42

Kolesarska steza do Kranja

Šenčur – Med svetniškimi vprašanji v občini Šenčur so pogosta tista o kolesarski povezavi med Šenčurjem in Kranjem. V proračunu imajo namreč za ta namen že dve leti rezerviran denar. Kolesarska ste...