Brez vrste preprosto ne gre

Ljudje morajo še vedno po več ur čakati pred Kliničnim zavodom za odvzem smrklja in prdcev.

Tako je v našem zdravstvu. Ne smemo se več slepiti, da je vse v redu, če pa ni. Še posebej zato, ker bi ob povečanem slepenju samo delali gnečo na očesni kliniki, kjer je že tako ali tako vse polno. Na podlagi evropske zdravstvene raziskave je slovensko zdravstvo po indeksu EHCI z lanskega 12. mesta letos pristalo na 21. mestu. Številki sta si sicer zelo podobni in bi lahko prišlo tudi do kakšne napake v tolmačenju, kar pa v tem trenutku ne zmanjšuje dejstva, da je z našim zdravstvom nekaj narobe. Pred nami se je pojavil tako rekoč ves razviti Evropski svet, naši sosedi Avstrijci so celo na prvem mestu, za nami pa je tja do 29. mesta le nekaj držav vzhodne Evrope in Balkana, ki so že v štartnih pozicijah bile za nami.

Med 27 kazalniki, ki odločajo o končni oceni, je naše zdravstvo pri nekaterih pristalo povsem pri dnu. Povsem zadnje mesto smo zasedli v na prvi pogled zelo nedolžnem zdravstvenem posegu, a v razvitem svetu še kako pomembnim. Gre za odvzem smrklja in prdcev. Posega, ki sta v večini evropskih držav čista rutina in jih zdravstvene ustanove opravljajo z levo roko, sta pri nas očitno zdravstvena problema številka ena. Mali brat sem stvar šel preverit na teren in ugotovil pred Kliničnim zavodom za odvzem smrklja in prdcev na Usrani ulici v Ljubljani našel dolge čakalne vrste za ta poseg vitalnega pomena. Vprašal sem nekaj čakajočih. »Prišel sem na odvzem prdca in tukaj stojim že dve uri in pol. Če vam po pravici povem, se mi ne prdi več in ne vem, kako bom danes uspel prdniti dovolj močno,« je povedal Ante, Milica, ki v vrsti z možem stoji za odvzem smrklja, pa je povedala: »Sem dvajset let hodila delat v Borovlje. Tam so prišli v fabrko odvzet smrkelj, da le nisi šel z delovnega mesta. Ne pa tle, ko čakam že dve uri in pol. »Ma, nobenga reda ni tukaj,« pravi Albert: »Poglejte tistele s kravatami, ki hodijo na zadnja vrata. Za prdce so, saj voham, kako smrdi za njimi. Oni mimo, a mi naj pa čakamo.« Očitno smo na tem področju še močno za razvito Evropo in le upamo lahko, da se bo nova ministrica Zofija znala spopasti s prdci in smrklji.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sobota, 7. december 2019 / 14:32

Nihalka na Veliko planino ne obratuje

Izredni tehnični pregled nosilnih vrvi nihalke je pokazal, da so te tako dotrajane, da ne dopuščajo več varnega obratovanja.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Levica ne gre v Šarčevo koalicijo

Za polno sodelovanje v koaliciji s petimi strankami se Levica ni odločila, bi pa v njej projektno sodelovala.

GG Plus / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Franc Dolenc – lastnik Brda in Preddvora

Ko iz Kranja pogledate na gore od Krvavca proti Storžiču, se oko skoraj mora ustaviti na osamelem gozdu na pobočju sicer gole Zaplate – Hudičevem borštu. Kako je nastal, pripoveduje pripovedka. Za...

Gorenjska / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Zvonjenje za mir

Ljubljana – Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij podprli predlog Nemškega nacional...

Razvedrilo / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Digitalni radio je radio kot vsak drug

Če vam Samo Glavan ni znan, vam je Dušan Uršič zagotovo, in če poznate zadnjega, poznate tudi prvega – gre za isto osebo namreč. Glasbenik, avtor, in ustanovitelj ene prvih zasebnih radijskih postaj v...

Kultura / sobota, 4. avgust 2018 / 14:31

Džezovske zgodbe in sodobna Poljska

Najnovejši prevodni deli Cankarjeve založbe imata naslov Temno, skoraj noč in But Beautiful. Popeljeta nas v sodobno Poljsko in v čase, ko so igrali veliki džezisti 20. stoletja.