Brez vrste preprosto ne gre

Ljudje morajo še vedno po več ur čakati pred Kliničnim zavodom za odvzem smrklja in prdcev.

Tako je v našem zdravstvu. Ne smemo se več slepiti, da je vse v redu, če pa ni. Še posebej zato, ker bi ob povečanem slepenju samo delali gnečo na očesni kliniki, kjer je že tako ali tako vse polno. Na podlagi evropske zdravstvene raziskave je slovensko zdravstvo po indeksu EHCI z lanskega 12. mesta letos pristalo na 21. mestu. Številki sta si sicer zelo podobni in bi lahko prišlo tudi do kakšne napake v tolmačenju, kar pa v tem trenutku ne zmanjšuje dejstva, da je z našim zdravstvom nekaj narobe. Pred nami se je pojavil tako rekoč ves razviti Evropski svet, naši sosedi Avstrijci so celo na prvem mestu, za nami pa je tja do 29. mesta le nekaj držav vzhodne Evrope in Balkana, ki so že v štartnih pozicijah bile za nami.

Med 27 kazalniki, ki odločajo o končni oceni, je naše zdravstvo pri nekaterih pristalo povsem pri dnu. Povsem zadnje mesto smo zasedli v na prvi pogled zelo nedolžnem zdravstvenem posegu, a v razvitem svetu še kako pomembnim. Gre za odvzem smrklja in prdcev. Posega, ki sta v večini evropskih držav čista rutina in jih zdravstvene ustanove opravljajo z levo roko, sta pri nas očitno zdravstvena problema številka ena. Mali brat sem stvar šel preverit na teren in ugotovil pred Kliničnim zavodom za odvzem smrklja in prdcev na Usrani ulici v Ljubljani našel dolge čakalne vrste za ta poseg vitalnega pomena. Vprašal sem nekaj čakajočih. »Prišel sem na odvzem prdca in tukaj stojim že dve uri in pol. Če vam po pravici povem, se mi ne prdi več in ne vem, kako bom danes uspel prdniti dovolj močno,« je povedal Ante, Milica, ki v vrsti z možem stoji za odvzem smrklja, pa je povedala: »Sem dvajset let hodila delat v Borovlje. Tam so prišli v fabrko odvzet smrkelj, da le nisi šel z delovnega mesta. Ne pa tle, ko čakam že dve uri in pol. »Ma, nobenga reda ni tukaj,« pravi Albert: »Poglejte tistele s kravatami, ki hodijo na zadnja vrata. Za prdce so, saj voham, kako smrdi za njimi. Oni mimo, a mi naj pa čakamo.« Očitno smo na tem področju še močno za razvito Evropo in le upamo lahko, da se bo nova ministrica Zofija znala spopasti s prdci in smrklji.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 21. september 2015 / 13:45

Šalobarde Alojza Globočnika

Pred časom sem se nasmejal ob opisu značilnosti Slovencev iz ust nekega Afričana. Dejal je, da smo zanimiv narod, ker prav obvladajo jezik samo dva ali trije. Takoj, ko kdo nekaj napiše ali izreče,...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...