Sedmica: Račun brez krčmarja

Letošnje poletje se je slovenska medijska javnost med drugim kratkočasila s pričakovano gradnjo zabaviščnega parka v Novi Gorici in nogometnega stadiona v Ljubljani. Skupni imenovalec obeh projektov je: kapital; tako za zabaviščnim parkom kot tudi za nogometnim stadionom stojijo ljudje z ogromno količino kapitala. Za novim nogometnim stadionom v Ljubljani pa stoji menda tudi vlada. Vsaj tako trdi ljubljanski župan Zoran Janković in napoveduje, da bo država skupaj s sredstvi iz evropskih skladov sofinancirala polovico nogometnega stadiona in športne dvorane v Stožicah. Na ministrstvu za šolstvo in šport nasprotno trdijo, da dela ljubljanski župan račun brez krčmarja, saj naj bi država h gradnji Športnega centra Leona Štuklja v treh letih primaknila le (pogojno rečeno skromnih) deset milijonov evrov.

Ne glede na to koliko denarja bomo h gradnji nacionalnega stadiona na koncu primaknili vsi slovenski državljani, naj aktualno oblast (na državni in mestni ravni) opomnim, da ni v preteklih petdesetih letih nobenemu ministru za kulturo in nobenemu županu padlo na misel, da bi v slovenski prestolnici (ali v katerem drugem mestu) zgradil nacionalni center sodobne umetnosti z namenom širjenja znanja, izmenjave idej in promocije sodobne umetnosti. Če oblast že nima posluha za gradnjo centra, pa naj (po vzoru avstrijskega Gradca, ki velja za izjemno konservativno okolje) zgradi vsaj muzej sodobne umetnosti. Ampak, v tako netolerantnem in zaprtem okolju, kot je slovensko, v katerem je sodobna umetnost (tudi po zaslugi kulturne politike) še vedno nekaj ekscesnega, je načrtovanje centra sodobne umetnosti prav tako račun brez krčmarja. V nasprotju z industrijo zabave in športa je namreč (sodobna) umetnost za kapital in dobiček, ki ga kapital prinaša, neprivlačna družbena stvarnost.

Po drugi strani je sodobna, digitalna umetnost za narodovo identiteto enako pomembna kot tako imenovana klasična umetnost. Niti klasična niti sodobna umetnost ne moreta živeti brez komunikacije z zunanjim svetom, se pravi, brez komunikacije z javnostjo. Je pa res, da ni vsa produkcija, ki v sodobni umetnosti nastaja, dobra. Treba je ločiti zrnje od plev, vzpostaviti aparat, ki sodobno umetnost beleži in vrednoti, potem pa tako prečiščeno in ovrednoteno sodobno slovensko umetnost postaviti na ogled širši domači in svetovni javnosti. Recimo, v nacionalnem centru sodobne slovenske umetnosti. Sodobni center, kjer ima javnost možnost umetnost sprejemati in z njo komunicirati, je tista nujna okoliščina, v kateri se sodobna umetnost sploh lahko ohranja. In družba, ki se zaveda pomena sodobne umetnosti, se pravi umetnosti, ki šele bo postala del narodove kulturne dediščine in identitete, bo poskrbela tudi za te okoliščine (ne le za zabaviščni in športni center). Pri tem ne gre zgolj za center, muzej ali galerijo sodobne umetnosti, se pravi za arhitekturni prostor, pač pa tudi za čisto navaden in vsakdanji časopis, ki bo povprečnemu Slovencu približal sodobno umetnost, mu jo razlagal in ga seznanjal s sodobnimi gibanji. In ker časopis za sodobno umetnost za trgovce z novci ne bi bil privlačen, bi ga morala finančno podpirati država. Če država oziroma vlada za sodobno umetnost ne bo naredila več, kot je naredila do zdaj, utegnemo nenadoma spoznati, da stojimo sredi praznine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 17. september 2011 / 07:00

Ni le grmelo, tudi treskalo je (3)

»Da ne boste mislili, da sva bili problematični, še zdaleč ne! Včasih je zadoščalo že to, da sva očijeve punce motile s tem, da sva sedeli v dnevni, za računalnikom, ali da sva iz hladilnika poje...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 11. maj 2008 / 07:00

Vrste bodo še daljše

Čeprav je danes v Sloveniji približno 16.600 mest v domovih za starejše, v dveh letih pa bo novih še približno dva tisoč, na prosto posteljo čaka več kot 16 tisoč starejših. V prihodnosti jih bo še ve...

Splošno / nedelja, 11. maj 2008 / 07:00

Zaljubljenci

Srečamo jih vsepovsod. Zanje ni preprek in gledajo se na poseben način. Ne motijo jih mozolji in zobni aparat, niti pogledi mimoidočih.

Splošno / nedelja, 11. maj 2008 / 07:00

Je z najstniki res tako težko?

Da so moški pri vzgajanju otrok zaželeni in uspešni, dokazuje Mare Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.

Splošno / nedelja, 11. maj 2008 / 07:00

Samozavesten otrok

Iskreno se zanimajmo za vse, kar otrok počne, ne glede na to, koliko je star in česa je sposoben. Ne primerjajmo ga z drugimi.

Splošno / nedelja, 11. maj 2008 / 07:00

Otroci v prometu

Pogovor z Damjanom Bertoncljem, pomočnikom komandirja na Policijski postaji Kranj.