Spomin in opomin s Peršmana

Na obnovljeni Peršmanovi domačiji v dolini Lepene nad Železno Kaplo, pod Peco na koroški strani je bilo v nedeljo tradicionalno spominsko srečanje Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora iz Koroške in Slovenije. Peršmanovi so bili ena največjih, najbolj trdnih in najbolj zavednih slovenskih družin na Koroškem, ki so stopili na stran upornikov zoper nacizem in zato plačali strašen davek. Vojaki udarne čete SS in policisti 13. polka so se 25. aprila 1945 po spopadu s partizani vrnili k Peršmanovim, izropali hišo in postrelili 11 članov Sadovnikove, po domače Peršmanove in bližnje Kogojeve oziroma Čemrove družine. Sadovnikovi in Kogojevi so umirali v hiši in pred njo, otroci pa v naročju starejših ali skriti pod mizo. Štirje odrasli in sedem otrok. Najmlajšemu od umorjenih je bilo osem mesecev, najstarejši žrtvi pa 77 let. Od skupno šestih so preživeli trije Peršmanovi otroci. Ano, ki je nosila skozi življenje hude duševne in telesne posledice tragedije, sem osebno poznal. Mlajšega, komaj eno leto starega brata so ubili v njenem naročju, njo pa so streli hudo ranili …

Peršmanovo hišo so v šestdesetih letih obnovili in v njem uredili Muzej Peršman, edini muzej protifašističnega upora in boja na Koroškem. V njem je stalna razstava, ki omogoča tudi sodobne predstavitve protifašističnega upora Slovencev. »Veseli nas, da je lani obiskalo muzej več kot štiristo mladih, ki so na tem kraju prvič slišali za partizanski upor in boj na Koroškem,« je v nedeljo povedal tajnik Zveze koroških partizanov in predsednik Društva Peršman Andrej Mohar. Muzej je odprt od začetka maja do konca oktobra, mogoči pa so tudi obiski izven odpiralnega časa po predhodnem dogovoru z Zvezo koroških partizanov v Celovcu.

Peršman naj bo spomin in opomin, posebno danes, ko fašizem in nacizem v Evropi znova dvigata glave. Na Libuškem polju je kljub ostrejšim ukrepom koroških oblasti in kaznim še naprej največje srečanje ustašev in oboževalcev fašističnega gibanja v Evropi, je dejal na nedeljski svečanosti predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte, sin legendarnega koroškega partizana Janeza Wutteja - Luca. Na spominskem srečanju, ki se ga je udeležil tudi slovenski generalni konzul v Celovcu Milan Predan, so govorili kapelski podžupan Gabrijel Hribar, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Aljaž Verhovnik in avstrijski pisatelj Erich Hackl. Za vse je bilo spodbudno sporočilo podžupana Hribarja, da bo roman koroškoslovenske pisateljice Maje Haderlap Angel pozabe v Sloveniji tema za prihodnjo maturo. Marsikdo je samo zaradi tega prišel v Železno Kaplo in v in v dolino Lepene, kjer je nastala zgodba romana.