Gozdarji očitke odločno zavračamo

Kaj so razlogi za vodno ujmo v Železnikih? Poleg silovitega neurja, v katerem je v kratkem času padla izjemno velika količina padavin, ki jih strma tla niso mogla vpiti, v javnosti kot krivce omenjajo vodarje in tudi lastnike gozdov, ki naj bi z nevestnim gospodarjenjem zakrivili, da so sečni ostanki ter tudi cela debla in drevesa mašili vodne struge in mostove. Boštjan Škrlep, vodja krajevne enote zavoda za gozdove v Železnikih.

Kje vas je doletela vodna ujma – v gozdu, v pisarni, kje drugje?

»Z izvajalcem del na gozdnih cestah sva na Jelovici pregledovala, ali so dela dobro narejena in ali bo treba kaj popraviti. Opoldne sva se zaradi hudih padavin vračala, tedaj so bili nekateri prej očiščeni dražniki na gozdnih cestah že polni materiala, cesta od Mostu proti Prtovču pa je bila na prvem klancu že uničena, s številnimi globokimi jarki. Ko sva se vrnila v dolino, je Češnjica že poplavljala, kmalu zatem je strugo prestopila tudi Sora, tako da sem se do gozdarske stavbe že peljal po domala pol metra visoki vodi.«

Kako ste doživljali ujmo?

»To je bilo res divje. V krajevni enoti zavoda za gozdove v Železnikih sem zaposlen trinajst let, v tem času sem doživel tri poplave, a tokrat je bilo v dolini veliko huje kot v letih 1995 in 1998.«

Ko sem vas v ponedeljek vprašal, kje sem vas zmotil s telefonskim klicem, ste rekli, da ste si po norem tednu privoščili trenutek oddiha …

»V minulih dneh je bilo res naporno. Z občino smo sodelovali pri odpravljanju posledic, pregledovali smo gozdne ceste …«

Je na cestah veliko škode?

»Škoda na gozdnih cestah po prvih ocenah znaša okrog enega milijona evrov, natančnejša ocena bo znana do 10. oktobra. Nekatere odseke gozdnih cest je ujma odnesla, na drugih so usadi, veliko propustov je zasutih. Škoda bi bila še večja, če ne bi zdržali domala vsi objekti (kašte, pregrade, mulde), ki smo jih naredili ob sanaciji prejšnjih poplav ali pri rednem vzdrževanju. Ceste moramo zdaj najprej očistiti in odstraniti nanose, potem pa se bomo lotili še sanacije, za kar pa bo treba zagotoviti tudi precej denarja.«

Ob razlogih za poplave v Železnikih je slišati očitke, da naj bi bili za to krivi tudi premalo vestni lastniki gozdov, iz katerih je voda odnašala sečne ostanke ter hlode in cela drevesa, ki so mašila struge in mostove … Kako odgovarjate na takšne očitke?

»Očitke odločno zavračam, gozdarji nismo krivi. Na območju Železnikov je okoli 50 odstotkov gozdov na zelo strmih pobočjih, ponekod je strmina tudi 40 stopinj. Veliko teh gozdov je nedostopnih. Ob silovitem neurju, ki je bilo prejšnji torek, je v zelo kratkem času padla izjemno velika količina padavin, ki jih strma gozdna tla niso mogla vpiti in so kot val pljusknile v dolino. Razumljivo je, da je voda v takšnih okoliščinah odnašala lesne ostanke tudi s sečišč, urejenih po predpisih, ter hlode, ki so zloženi ob gozdnih cestah čakali na odvoz. Tega lesa ni bilo veliko, saj so lastniki gozdov večinoma že končali z odpravljanjem posledic letošnjega snegoloma. Voda je odnesla veliko stoječega drevja ob vodotokih in v grapah, odnašala je tudi suho drevje in gozdni »opad«.«

Kakšni so lastniki gozdov na tem območju?

»Lastnikom nimamo kaj očitati. Na območju Železnikov in v celotnem Škofjeloškem hribovju imamo tako dobre lastnike, kot so morda v Sloveniji le še na gorskih kmetijah na Koroškem in Pohorju. Da so to skrbni, vestni gospodarji, z odnosom do gozda, so pokazali že večkrat doslej, posebej ob ujmah pred desetletjem ter ob treh ujmah v zadnjih petnajstih mesecih. Ob koncu lanskega junija je njihove gozdove prizadel močan veter, v katerem je padlo petnajst tisoč kubičnih metrov drevja, v letošnji zimi je teža snega podrla ali poškodovala približno enako količino drevja, prejšnji teden je bila še vodna ujma. Velika večina lastnikov po poseku in spravilu lesa poskrbi za gozdni red, seveda so tudi izjeme, kar pa ob tako velikih padavinah ni niti malo vplivalo na razsežnost katastrofe. Čeprav bi zdaj, ko je voda že »pometla« gozdove, še enkrat deževalo tako kot prejšnji torek, bi bile spet poplave.«

Znana je varovalna vloga gozdov pred poplavami. Z zaraščanjem kmetijskih zemljišč in prehajanjem v gozd se ta naravni ščit celo krepi …

»Čeprav je strokovno dokazano, da gozdovi zadržujejo prehitro odtekanje padavinskih voda, pa kljub temu niso mogli zaustaviti tako velikih količin padavin, ki so padle prejšnji torek. Zagotovo bi bile posledice ujme še mnogo hujše, če bi bili gozdovi v zaledju Železnikov izkrčeni, kot so nekoč v zgodovini že bili. Varovalna vloga gozdov pred poplavami se je v zadnjih desetletjih povečala, saj se je z zaraščanjem kmetijskih zemljišč povečala njihova površina. Gozdovi segajo do Železnikov in pokrivajo kar štiri petine celotnega ozemlja občine.«

V preteklosti je bilo gospodarjenje z gozdovi drugačno, les so spravljali na roke ali s konji, zdaj so gozdovi prepredeni z gozdnimi cestami in vlakami, ki so hkrati postale tudi vodne poti … Ali to lahko vpliva na razdiralno moč vode?

»Gradnja gozdnih cest in vlak je zagotovo vplivala tudi na vodni režim. Voda po cestah in vlakah teče, dobi novo smer, vendar je na veliki večini prometnic urejeno tudi odvodnjavanje. Za redno ročno vzdrževanje gozdnih cest skrbi v Železnikih trideset ljudi, lastniki gozdov pa ob zaključku sečišč uredijo tudi odvodnjavanje na vlakah.«

Ali je takšne poplave, kot so bile prejšnji teden v Železnikih, možno preprečiti?

»Železniki imajo zelo nesrečno lego na dnu grape. Poplav ne bi mogli preprečiti, lahko pa bi jih omilili z nekaterimi ukrepi, predvsem z dokončno ureditvijo struge Sore in urejanjem hudourniških grap. Gozdarji smo v okviru urejanja gozdnih cest, vlak ter usadov v gozdnih sestojih v preteklem desetletju izvedli vrsto ukrepov za zaščito pred hudourniškimi vodami in pred erozijo. Lahko bi jih še več, če bi bilo za to na razpolago več denarja.«

Kako si kot gozdar razlagate, da so ujme vse pogostejše?

»Ujme so vedno bile in bodo tudi v prihodnje. Da jih je vse več, je verjetno že posledica klimatskih sprememb. S tem se bomo morali sprijazniti in temu bomo morali prilagoditi tudi ukrepe. Objektov ne bomo smeli postavljati na poplavne ravnice in na plazovita območja. Predvsem za Škofjo Loko je prava sreča, da se Sora na ravnicah v Selški dolini razlije in da tam zgubi razdiralno moč.«