V taborišču še vedno veje duh smrti.

Solzno nebo Auschwitza

V taborišču smo preživeli enega redkih deževnih dni na potovanju.

V za popotniške oglede zanimivem trikotniku Katowice – Krakow – Bielsko Biala, mestih na jugu Poljske, ki med seboj niso oddaljena več kot 70 kilometrov, smo si izbrali Krakow s čudovitim starim mestnim jedrom, Wadowice, rojstno mesto in hišo prejšnjega papeža Karola Wojtyle, ter zloglasno nacistično taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim, kot se je ta kraj imenoval, preden so črn madež v njegovo zgodovino zabeležili nacisti. Ogledali smo si koncentracijsko taborišče, z dobro ohranjenimi zgradbami, v katerih so na ogled muzejske dokumentarne zbirke, medtem ko je nekaj kilometrov oddaljeni Auschwitz II v kraju Birkenau, kjer je bilo uničevalno taborišče, bil po vojni povsem porušen in je za ogled mogoče manj zanimiv. Če mi je v tem primeru sploh dovoljeno uporabiti besedi, kot sta zanimivo in manj zanimivo.

Auschwitz je bil ustanovljen že leta 1940 in si lasti marsikakšno »posebnost« v načinu uničevanja ljudi. Tu je gestapo prvič preizkusil »izjemno zmogljivost« smrtonosnega plina cianida, tu je poskuse na ljudeh delal zloglasni dr. Mengele, tu je umrlo več kot milijon ljudi, največ židov, in prav tu so nad vhodna vrata napisali Arbeit Macht Frei (Delo osvobaja). Razen nekaj zlotov parkirnine, vstopnine za ogled taboriščnega kompleksa ni. V stavbah so na ogled različni predmeti in dokumenti iz obdobja taborišča, je pa res, da bi muzejska postavitev potrebovala temeljito prenovo, saj je način predstavitve s slikami in panoji daleč od sodobnih trendov muzejske stroke. V zgradbah so paviljoni posameznih držav, katerih ljudje so umirali v taborišču. Našli smo tudi jugoslovanskega, ki 16 let po razpadu države nekako ne vzdrži več. Res pa je tudi, da že samo okolje, nekakšen uničevalski duh ubijanja, ki mi je vseskozi polnil glavo in dušil pljuča, ne potrebuje nobene multivizije. Kako enostavno je vse izgledalo. Živ človek v komoro, plin, truplo na voziček in v peč. Zala Julija je vseskozi z grozo opazovala stavbe od zunaj. Vstopila ni. V očeh sem ji videl strah? Čas, da ji povem kaj več o tem očitno še ni prišel. 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 6. avgust 2019 / 10:11

Gorele lopa in bale

Radomlje – V nedeljo popoldne so v Preserjah pri Radomljah v občini Domžale gorele lopa velikosti približno deset krat deset metrov ter bale sena, ki so bile v bližini. Požar so pogasili gasilci CZ...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 20. februar 2024 / 21:39

Robert Božiček pogrešan od nedelje

Škofja Loka – Policisti Policijske postaje Škofja Loka so bili 20. februarja okoli 10.30 obveščeni, da svojci pogrešajo 38-letnega Roberta Božička iz Selc pri Železnikih. Robert Božiček je visok ok...

Železniki / torek, 20. februar 2024 / 17:02

Spremenili odlok o občinskih priznanjih

Železniki – Železnikarski občinski svetniki so na zadnji seji spremenili odlok o občinskih priznanjih. Sprememba se nanaša na podelitev naziva častni občan. Potem ko so leta 2019 sklenili, da se ta...

Zanimivosti / torek, 20. februar 2024 / 17:01

Plezalci v stoletni kleti rafinerije

V Plezalnem centru Plezarna na območju Oljarice v Britofu so v 120 let stari kleti nekdanje rafinerije uredili sodobno športnoplezalno dvorano. Namenjena je zahtevnejšim plezalcem in tekmovalcem.

Rekreacija / torek, 20. februar 2024 / 17:00

Kolesarsko potepanje Donava 2023, 4. del

Mesto Baja ob Donavi, kjer smo začeli današnjo etapo, leži v severnem (madžarskem) delu pokrajine Bačka (Bácska). Večina pokrajine Bačka je sicer v Vojvodini v Srbiji. Omejujeta jo reki Donava (na...

Kultura / torek, 20. februar 2024 / 16:59

Pripovedi iz naše prihodnosti

Razstava likovnih del slikarke Veronike Vesel Potočnik z naslovom Plasti prekrivanja v kamniški Galeriji Pogled pravzaprav razkriva prihodnost civilizacije.