Prihodnje leto ne bo obvezne prahe

Evropska unija želi s tem povečati obseg pridelave žit in hkrati znižati njihovo ceno.

Ljubljana – Evropski kmetijski ministri, med njimi tudi slovenski minister Iztok Jarc, so v sredo na zasedanju v Bruslju sprejeli nekatere tudi za slovensko kmetijstvo pomembne odločitve. Najbolj se jih bodo razveselili nekdanji pridelovalci sladkorne pese, tudi teh je bilo nekaj na Gorenjskem. Na podlagi spremenjenih uredb za izvajanje reforme trga s sladkorjem v Evropski uniji bodo poleg desetine denarja, ki ga bo za prestrukturiranje prejela Tovarna sladkorja Ormož, upravičeni še do dodatnih 237,5 evra na tono kvote oz. skupno do 12,5 milijona evrov.

Ko je svet ministrov razpravljal o stanju na svetovnem trgu z žiti, je sklenil, da prihodnje leto večjim kmetijskim gospodarstvom ne bo treba nameniti dela njiv za obvezno praho, kljub temu pa bodo na podlagi plačilnih pravic za praho upravičeni do plačila. Evropska unija želi z dodatnimi njivskimi površinami povečati obseg pridelave žit in s tem znižati cene ter normalizirati razmere na trgu z žiti. Slovenski minister je ob tem tudi predlagal tudi znižanje uvoznih dajatev ter temeljito analizo razmer na svetovnem trgu. Kot je znano, Slovenija izvaja ukrep obvezne prahe od leta 2004 dalje. Pridelovalci, ki so letos vložili zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za več kot 24,23 hektarja njiv, so morali hkrati nameniti 7,2 odstotka površin za obvezno praho. Letos jo je izvajalo 571 pridelovalcev na površini 3.049 hektarjev, precejšen del njiv »pod praho« pa so posejali z oljno ogrščico, ki je surovina za proizvodnjo biogoriv.

Poljska je predlagala, da bi zaradi ugodnih tržnih razmer ter visokih cen mleka in mlečnih izdelkov povečali nacionalno mlečno kvoto – državam, ki jo presegajo, za štiri do pet odstotkov, in tistim, ki jo ne dosegajo, od 2 do 2,5 odstotka. Slovenija je podprla postopno povečanje kvot, vendar za vse države po enaki stopnji.