En šund`r tam zadaj

Prihodnji četrtek bodo na Loškem odru po dvajsetih letih spet uprizorili komedijo Hrup za odrom, Michaela Frayna. Tokrat v režiji Matije Milčinskega s tremi igralci, ki letos praznujejo igralske jubileje.

Komedija Hrup za odrom, britanskega dramatika Michaela Frayna, ki so jo prvič igrali v sezoni 1987/88, je bila takrat velika uspešnica Loškega odra. Predstavo, ki jo je režiral Lojze Domajnko (Alojz Domnik), so ponovili kar štiridesetkrat in bili med drugim kot najboljša predstava ljubiteljskih odrov (v tisti sezoni so menda pobrali večino razpoložljivih ljubiteljskih nagrad) predlagani za spremljevalni program na Borštnikovem srečanju. Na Loškem odru je bila v igralskih vrstah nekaj zadnjih let želja, da bi to uspešno zimzeleno igro o gledališču spet ponovili. In po dvajsetih letih se bo prihodnji četrtek na odru spet zgodil Hrup za odrom, tokrat v režiji Matije Milčinskega, ki na Loškem odru v zadnjih treh letih režira že tretjič zaporedoma. »Delo s škofjeloškim gledališkim ansamblom je zelo prijetno. Dobro se ujamemo in brez dvoma lahko potrdim, da vselej delam z dobro, pri delu zelo zavzeto ekipo. Gre za skupino izkušenih igralcev, v katero vsako leto povabimo tudi kakšno povsem novo igralsko moč,« o svojem loškem angažmaju razmišlja Milčinski. »Ideja o ponovitvi se mi zdi še toliko bolj zanimiva, ker so v tokratni ekipi trije igralci, ki so Hrup za odrom »zganjali« že pred dvajsetimi leti, Juša Berce in Janez Debeljak spet v enakih vlogah, Lloydove in Selsdona, Jože Drabik pa tokrat v vlogi Tima.«

Kot je še povedal režiser, predstave niso posodabljali, saj gre za vedno zeleno temo življenja na in za odrom. »Gre za odnos igralci-režiser, igralci-oder, igralci- predstava, kot ga poznamo že od Sofokla naprej. Uporabili smo le nekoliko drugačno scensko rešitev, kot pa jo predvideva avtor.« Zgodba pravzaprav pripoveduje o besedilu, ki ga igralska skupina postavlja na gledališki oder. V prvem dejanju igrajo generalko za predstavo in prav nič jim ne gre od rok, v drugem uprizarjajo dogajanje za odrom, v tretjem pa jih bomo videli na petdeseti ponovitvi, ki jo igrajo po nekaj mesecih in so že nekoliko pozabili besedilo … Za razliko od predstave pred dvajsetimi leti, ko so igralci govorili v loškem narečju, tokrat »za odrom« uporabljajo pogovorni jezik, na odru pa seveda knjižni.

»V spominu imam še določene dele besedila, tako da sem tokrat lažje osvojila tekst, sicer pa je predstava nekoliko drugačna kot tista izpred dvajsetih let. Predvsem režijsko in scensko,« je ponovno v Hrupu za odrom povedala Juša Berce, Jože Drabik pa dodal, da je predvsem drugačna mizanscena, sam pa igra tudi drugačno vlogo, kot jo je prvič. V njegovi takratni vlogi se tokrat pojavlja Matej Čujovič: »Spomnim se predstave Hrup za odrom. Star sem bil deset, enajst let in vem, da mi je bila takrat predstava zelo všeč.« Tokrat igra »nekoliko blond« igralca, ki je tak le po značaju, sicer pa odličen igralec. Poleg omenjenih štirih igralcev v novem hrupu srečamo še vedno zanesljive Bojana Trampuša, Miho Kalana in njemu v alternaciji Iztoka Drabika. K sodelovanju so tokrat s pomočjo avdicije povabili še tri mlade igralke Janjo Rudolf, Jerco Zupan in Petro Malovrh, ki so se po besedah režiserja odlično izkazale. »Na Loškem odru sem spet sodeloval z odlično ekipo in mislim, da smo pripravili Hrup za odrom, ki bo obiskovalcem zagotovo ostal še dolgo v spominu,« je dober teden pred Hrupom za odrom povedal Matija Milčinski.