Državni svet predlaga petnajst pokrajin

Pokrajinska zakonodaja v državni zbor

Državni svet je v sredo odločil, da v parlamentarno proceduro pošlje paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin. Končni predlog, ki so ga v državnem svetu snovali od leta 2019, predvideva ustanovitev petnajstih pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana. Gre za zgodovinski trenutek, je odločitev državnega sveta ocenil predsednik republike Borut Pahor, ki se je kot častni gost udeležil sredine seje v Litiji. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je razložil, da je želja za ustanovitev pokrajin tokrat prišla iz lokalnih skupnosti, v procesu oblikovanja zakonodajnih predlogov pa politične stranke na noben način niso bile vključene. Ustanovili so strokovno skupino za pripravo pokrajinske zakonodaje pod vodstvom Boštjana Brezovnika, ki je pripravila predlog na podlagi strokovnih meril, obstoječega stanja, razvojnih možnosti in pozitivne prakse v evropskih državah. S predstavniki strokovne skupine so se nato udeležili 136 sej občinskih svetov, prisluhnili željam lokalne skupnosti, zbrali vse pripombe, nato pa je nastal končni predlog.

Znanih šest kandidatov za predsednika republike

Kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah so doslej napovedali že odvetnica Nataša Pirc Musar, podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, psihoanalitičarka Nina Krajnik, nekdanji zunanji minister Anže Logar iz SDS, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši in včeraj v Medvodah še kočevski župan Vladimir Prebilič. Kot možne kandidate se v javnosti omenja še več imen, med njimi tudi nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja, ki pa je v sredo sporočil, da ne bo kandidiral. Kot je zapisal, je po umiku iz politike svojo pozornost usmeril v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k družini, bo pa ostal družbeno aktiven strokovnjak in državljan.

Občine želijo višjo povprečnino

Ministrstvo za finance je povprečnine za leto 2023 ocenilo na 639,99 evra, za leto 2024 pa na 640,33 evra. Z njegovim predlogom se ne strinja Združenje občin Slovenije (ZOS), ki predlaga določitev povprečnine v višini 755,49 evra za leto 2023 in 771,53 evra za leto 2024. Hkrati so ministrstvu predlagali, da se tudi za leto 2022 občinam povprečnina s sedanjih 645 evrov zviša na 725,20 evra, izplačilo poračuna pa naj se izvede še v letošnjem letu, so sporočili iz združenja. Ministrstvo za finance vsako leto 1. julija posreduje izračune povprečnine za prihodnji dve leti, ZOS pa ima do septembra čas, da posreduje svoje predloge, nakar stečejo pogajanja.

Jana Ahčin predsednica računskega sodišča

Državni zbor je pred tednom dni na tajnem glasovanju za predsednico Računskega sodišča imenoval Jano Ahčin, nekdanjo direktorico Finančne uprave RS. Ahčinova, ki je bila že do zdaj svetovalka predsednika računskega sodišča, je postala prva ženska na čelu vrhovne revizijske ustanove v državi, na položaju pa je nasledila Tomaža Vesela, ki se mu je mandat iztekel konec maja. Za novega viceguvernerja Banke Slovenije pa je državni zbor minuli petek imenoval Milana M. Cvikla.

Ustavno sodišče nič o ustavnosti zaprtja šol

Ustavno sodišče je pred dnevi zavrglo pobudo za oceno ustavnosti odlokov o zaprtju šol med epidemijo covida-19. Ocenjuje namreč, da ni več mogoče pričakovati, da bo vlada širjenje novega koronavirusa v vrtcih in osnovnih šolah še vedno poskušala zamejiti s tako strogimi ukrepi, torej s splošno prepovedjo zbiranja ljudi v teh zavodih, zato so prenehali obstajati razlogi, ki so narekovali začetek postopka za oceno ustavnosti posameznih določb teh odlokov po uradni dolžnosti.

Podpise bodo zbirali septembra

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi določila 1. september, 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov pa se bo iztekel 5. oktobra. Pobudo za razpis referenduma so v preteklem tednu vložili v SDS, kjer predvideno širitev vlade za tri ministrstva ocenjujejo kot problematično. Predstavniki t. i. ljudske koalicije pa so ta teden v državni zbor vložili pobudo za razpis referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih z več kot potrebnimi 2500 podpisi. Kritični so predvsem do »netransparentne in pred javnostjo načrtno umaknjene obravnave in izglasovanja« zakona, ki so ga poslanci potrdili nedavno. Novela sicer dodatno omejuje vlado pri vseh ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika, in uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov.