Gorenjska je pobrala rokavico

Vlada je na svojem delovnem obisku na Gorenjskem v sredo velik del svoje pozornosti in ministrskih obiskov namenila poplavam, kljub temu pa se je na svoji seji v Kranjski Gori in na srečanju z gorenjskimi župani in gospodarstveniki na Brdu posvetila tudi gorenjskim razvojnim temam.

Po slabih dveh letih je slovenska vlada s predsednikom Janezom Janšo spet obiskala Gorenjsko. Obisk je zaradi poplav, ki so pri nas pustošile ravno na dan vladnega obiska, izzvenel drugače, kot sicer minejo vladni obiski. Premier Janez Janša je v obeh dneh obiskal Železnike, ki so utrpeli največ škode in žal tudi človeških žrtev, več ministrov je spremenilo svoje načrte in jih prilagodilo novim žalostnim okoliščinam. Tudi prvi del seje vlade v Kranjski Gori so namenili neurju in sprejeli sklepe o odpravljanju posledic naravne nesreče. Ob tem pa so srečanja ministrov in drugih članov vlade (teh je bilo v dveh dneh kar 70) namenili tudi drugim gorenjskim temam. V Kranjski Gori so ocenili razmere, ki sicer vladajo na Gorenjskem in ocenili, da je regija v slabih dveh letih od prejšnjega vladnega obiska doživela precejšen napredek.

»Gorenjska je po razvitosti na tretjem mestu med slovenskimi regijami, v dveh letih je zmanjšala razvojni zaostanek za Primorsko in če bo šlo tako naprej, bo ob naslednjem vladnem obisku dosegla vrh,« je ocenil premier Janez Janša in navedel, da Gorenjska ustvarja BDP, ki predstavlja 86 odstotkov slovenskega povprečja in 72 odstotkov razvitosti Evropske unije. Pohvalil je turistično razvitost in izkoriščanje razvojnih priložnosti na tem področju. Pri investicijah v turizmu Gorenjska daleč prednjači, tu poteka 86 projektov v vrednosti 600 milijonov evrov. Najopaznejši je njen napredek glede zmanjševanja brezposelnosti, saj je ta najnižja v državi, v dveh letih pa se je zmanjšala za 37 odstotkov in pojavlja se že obraten problem, pomanjkanje delovne sile, zaradi česar naraščajo zahteve po delovnih dovoljenjih za tujce.

Pokrajine: odločanje bližje uporabnikom

V zadnjih dveh letih sta bila sprejeta dva akta, ki sta vplivala na razvoj regije, prvi je zakon o financiranju občin, ki je vsem občinam na Gorenjskem prinesel 15 odstotkov več denarja za njihovo delovanje, kot so ga imele pred tem, drugi pa je resolucija o nacionalnih razvojnih projektih. Dva od nacionalnih projektov sta v celoti na Gorenjskem: nordijski center v Planici in Gospodarsko središče Gorenjske, del velikega projekta, modernizacija železniškega omrežja, pa prav tako. Premier Janša se je dotaknil tudi črpanja evropskih sredstev, ki so v sedanji finančni perspektivi za Slovenijo štirikrat večja kot poprej, pa tudi Gorenjska iz teh virov financira večje število projektov. Govoril je tudi o prihodnjih pokrajinah. Gorenjska je po vladnem predlogu enovita pokrajina, ki bo od države za prenos pristojnosti za tekoče naloge prejela 108 milijonov evrov, za razvojne naloge pa še 23 milijonov. Projekt pokrajin, kjer se vlada zavzema za 14 pokrajin, mnogi sprejemajo z nezaupanjem, češ da prinaša več stroškov in birokracije, premier Janša pa jih utemeljuje z odgovornostjo za razvoj v posameznih delih Slovenije in trdi, da so odločitve toliko boljše (učinkovitejše in cenejše), kolikor bližje uporabnikom se sprejemajo. O cestni infrastrukturi, nad katero se Gorenjci vselej pritožujemo, pa je Janša dejal, da napredujemo tudi pri gradnji cest. Odprtih je namreč kar 80 projektov v skupni vrednosti 23 milijonov evrov.

Izziv: neizkoriščen potencial Gorenjske

Na srečanju vladne ekipe z gorenjskimi župani in gospodarstveniki je goste pozdravil kranjski župan Damijan Perne, ki je nanizal več skupnih gorenjskih problemov od cest do nerešenega vprašanja odpadkov. Gorenjsko se označuje kot razvito regijo, zato ima manj možnosti pri pridobitvi državnih in drugih sredstev, je menil, obenem pa omenil oblikovanje gorenjskega gospodarskega središča (projekt poznamo po sloganu GreGor), ki je za Gorenjsko velika razvojna priložnost. Janez Benčina, predsednik Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske, je dejal, da je bilo vodilno sporočilo vladnega obiska pred dvema letoma, da ima Gorenjska veliko neizkoriščenega potenciala. »To smo vzeli kot izziv in izdelali regionalni razvojni program,« je poudaril Benčina. Pri projektu gospodarske revitalizacije Gorenjske je vključenih več ministrstev, tu pričakuje še več sodelovanja, namesto obiskov vlade, kakršen je bil ta teden in na katerega se Gorenjska ni mogla dobro pripraviti, pa predlaga bilateralna srečanja z vsakim od ministrstev enkrat na leto. Pri razpisih za evropska sredstva, kjer tako občinam kot regiji nemara manjka znanj, bi bili veseli pomoči državnih uradnikov pri pripravi projektov, tako bi jih morda od 21, kolikor se jih je tokrat prijavilo na razpis, uspelo več kot šest. O uspešnosti Gorenjske imajo tukajšnji župani in gospodarstveniki manj rožnato mnenje od vlade. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je k tej podobi dodal še podatek, da je Gorenjska lani doživela največjo rast novih podjetij, glede resolucije o nacionalnih razvojnih programih pa je Gorenjce pohvalil, da so pobrali vrženo rokavico in se lotili snovanja projekta gospodarskega središča Gorenjske. Pri tem je obljubil tudi partnersko sodelovanje države in regije. Takšne odzivnosti bi bili veseli tudi od drugje, saj želijo devet gospodarskih središč v državi opredeliti kot nacionalne projekte in zanje dobiti tudi potrditev Evropske unije.

Na Brdu smo slišali tudi več konkretnih predlogov. Gorenjska si čimprej želi zakon o Triglavskem narodnem parku. Minister za okolje Janez Podobnik je dejal, da je ožja delovna skupina, ki pripravlja besedilo, z delom že pri kraju in ga bo jeseni vlada že lahko dala v parlamentarni postopek. Pri reševanju problema letališča v Lescah, (na prestavitev letališke steze, ki je pogoj za to, da gre v prevzem gorenjska avtocesta, je opozoril Janko S. Stušek, župan občine Radovljica) upa, da ta problem ne bo oviral končanja avtoceste. Milana Čadeža, župana občine Gorenja vas Poljane, zaradi nasprotovanja nekaj posameznikov skrbi dograditev Poljanske obvoznice, opozarja pa tudi na to, da obstajajo tri inačice trase skozi Poljansko dolino. Novi minister za promet Radovan Žerjav mu je odgovoril, da se Poljanska obvoznica uspešno umešča v prostor in študira variante za njen potek skozi Poljansko dolino.