Ko poženejo češplje ...

Zdaj je češpljev oz. slivov čas, zato kar veselo z njimi na mizo. Imajo precejšnjo dietetično in zdravilno vrednost, napolnile pa nas bodo tudi z energijo. Kadar smo preveč "polni", se bomo z njimi olajšali ... in morda tudi shujšali.

Slive (Prunus domestica), ki se pri nas prav domače počutijo, izhajajo iz divje slive, ki je doma v Perziji, Armeniji in na Kavkazu. V Grčijo so jo zanesli vojaki Aleksandra Velikega. Od Grkov so jo prevzeli Rimljani, ki so si z njo uredili lepe nasade. Že tedaj so vedeli, da suhe slive dajejo moč in so blago odvajalo. Pesnik Marcial je celo zapisal Slive jemlji v nadležni trhli starosti, ker zmehčajo trdo napeti trebuh. Sliva je zelo zdravilen sadež, a v lekarniških knjigah ji niso nikoli namenjali pretirane pozornosti. Vsebuje več antioksidantov kot katerokoli drugo sadje. Pri ledvičnih boleznih, protinu, revmatizmu, boleznih jeter in še kje so slive nadvse zaželena dietna jed. Uživajte jih sveže, kuhane ali posušene. V vsakem primeru vam bodo dobro dele.

Slive kot odvajalo

Slive pospešujejo prebavo, so rahlo odvajalo in pomagajo neješčim otrokom in odraslim. Kuhane slive pomagajo celo tistim, ki imajo hud odpor do hrane. Pektinske snovi, ki jih slive vsebujejo, mehčajo blato in olajšajo iztrebljanje. Proti zaprtju jemo kompot iz suhih sliv ali pa jemo suhe slive večkrat na dan. Tako smo na dobri poti, da uredimo prebavo. Lahko pa pet do deset suhih sliv namočimo v kozarec vode ali donata in jih pustimo v njem čez noč. Zjutraj na tešče pojemo slive in popijemo vodo oz. donat. Suhe slive lahko damo tudi v čaj, pripravljen iz 100 g skorje navadne krhlike (Rhamnus frangula), jih pustimo čez noč, zjutraj pa jih na tešče pojemo in spijemo čaj. Še enostavneje je, če pred spanjem pojemo pet suhih sliv in pet suhih smokev. Če spadate med tiste, ki gredo na blato res zelo poredko ali pa imate zelo trdo blato, lahko povečate odvajalni učinek sliv, če si pripravite gosto slivovo kašo, ki jo vzamete vsako jutro na tešče po 1 do 2 jedilni žlici. Še bolj bo zaleglo, če boste v to kašo vmešali še za noževo konico zmletega krhlikovega lubja ali praška sladke koreninice (Polypodium vulgare). Nekateri pravijo, da surove slive niso zdrave. To drži le v primeru, če se z njimi preobjemo. Takrat se v črevesju nakopičijo neprebavljene slive, ki začnejo vreti pod vplivom bakterij, razvijejo se velike količine plinov in nastajajo škodljive maščobne kisline. Vse to povzroča želodčne in črevesne krče ter neprijetno drisko. Torej, s slivami ne gre pretiravati. Če želimo ublažiti črevesne težave, jejmo trikrat na dan slive, pečene v pečici, in sicer po nekaj sliv pred jedjo ali po njej.

Zdravilo za jetra, kurje oči in hemoroide

Proti oteklim jetrom suhe slive nekoliko zarežemo in jih zvečer namočimo v vodo. Zjutraj to vodo odlijemo, natočimo svežo in slive počasi kuhamo, vse dokler voda ne zavre, potem pa še dvakrat zamenjamo vodo in kuhamo, dokler ne zavre. Tako skuhane slive jemo deset dni in sicer petnajst sliv trikrat na dan pred jedjo. Če nam težave povzročajo kurje oči, jih poskusimo odstraniti tako, da si nekaj dni zaporedoma privežemo na kurje oko prepolovljeno suho slivo. Hemoroidi so sila nadležna reč. Lotimo se jih s slivovo kuro: vsako jutro zajtrkujmo osem do deset kuhanih hladnih sliv in popijmo vodo, v kateri so se kuhale. Pojejmo tudi malo črnega pšeničnega kruha. Kura naj traja tri do štiri tedne.

Za konec pa še šilce slivovke

Vseh sliv, ki jih premoremo na domačem vrtu, nam ni treba takoj pojesti. Pustimo jih nekaj mamam in babicam, da bodo iz njih skuhale slastno slivovo marmelado in kompot ali očetom in dedom za pripravo dobre domače slivovke. A s slednjo previdno! Uživajte jo v res zelo skopih količinah. Pogrela vas bo in pospešila prebavo. Včasih so z njo čistili rane. Skodelica vročega zeliščnega čaja, v katero so vlili šilce ali dva slivovke, pa je veljala za zelo zdravilno, zlasti v času gripoznih obolenj in kadar je bilo treba kar najhitreje pregnati začetni prehlad, to je simptome, kot so nahod, rahla temperatura, mrazenje, bolečine v grlu, glavobol.