Pelargonije

Poletno cvetje se počasi poslavlja z naših oken in balkonov. Imelo je burno poletje: visoko vročino, točo, nevihte ... in za slovo poletnim rožam vam danes opisujem najbolj značilno rožo slovenskih oken in balkonov, poleg gorenjskega nageljna, pelargonijo. Čeprav prihaja k nam iz Afrike, se je zelo dobro prilagodila na naše razmere. Ukoreninjene potaknjence posadimo spomladi in jih lahko postavimo že aprila na prosto, v zavetne lege. Potem pa jih imamo zunaj tja do slane, če jih ne pospravimo za naslednje leto. Najlepši okras so, če so posajene samostojno, v kombinaciji različnih barv, ali pa zadnja leta v kombinaciji drugih rož z enakimi rastnimi zahtevami. Zelo nezahtevna je za vzgojo, če želimo, da bogato cveti, jo je treba dognojevati čez poletje in v poletni suši se ji ne smejo listi preveč izsušiti, saj potrebuje moč še za poznojesenske cvetove.

Ker pa je na rožah zelo veliko bolezni, ki se prenašajo z drugimi okenskimi rožami ali tudi z zemljo, pa vam danes napišem nekaj o boleznih teh starih lepotic, da boste v naslednji sezoni bolj pozorni in jih boste znali ozdraviti ali bolezen tudi preprečiti. Za vse bolezni je navadno kriva napačna oskrba rastlin. Ena izmed njih je: voda iz pipe - biti mora postana, torej naj ima enako temperaturo kot zrak. Če je poleti zelo vroče, tako da je zemlja mokra, roža pa ovenela, jo lahko orosite tudi po listih. Rada ima bolj preprosto zemljo s čim manj šote, ne smemo pretiravati z gnojenjem. Rastline naj bodo postavljene na svetlo in zračno mesto, na katero koli stran hiše. Če jih je potolkla toča, jih poškropite s preventivnim fungicidom, da ne začno gniti. Tudi zajedalci lahko napadejo pelargonije: listne uši, ki izsesavajo liste in jih s tem zastrupljajo - to povzroči, da se rastlina posuši. Huda nadloga je rdeči pajek, ta povzroča rjavenje listov, če opazite na listih svetle pike, je to trips, kar povzroča, da listi rumenijo in odpadajo. Pršica je najbolj pogost zajedalec, opazimo ga zaradi plutastih izboklin na celi površini lista. Na pelargonijah se lahko pojavijo tudi gosenice, ki se hranijo z listi. Tudi zanje obstaja razpršilo. Potem so še glivične bolezni, kot je gniloba, ki jo opazimo, če stebla počrnijo, siva plesen, rja, listna pegavost: za vse te bolezni se dobijo pripravki. Obstajajo pa tudi lepotne motnje, kot je zvijanje listov zaradi prevelike količine gnojila. Če so pelargonije preveč v senci, nimajo lepih zelenih listov, saj kar posvetlijo, če jih spomladi dobi prehud mraz, lahko odpadejo prvi listi, listi lahko odpadejo tudi, če jim primanjkuje vode, ali če trpijo sušo. Torej pelargonija je enostavna roža, če ni pravilno negovana, pa vam tudi ne bo dala želenega učinka.