Za raziskave je ležal 35 dni

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / nedelja, 16. september 2007 / 06:00

Medvoščan Grega Lunar je bil eden izmed desetih mladih prostovoljcev, ki so sodelovali v raziskovalnem projektu "Bed rest Valdoltra 2007". Po 35 dneh v horizontali je vstal 3. avgusta in v prvem poskusu na nogah zdržal šest minut in pol.

Medvode – Ortopedska bolnišnica Valdoltra je letos že tretjič gostila študijo Bed rest, ki je potekala pod vodstvom in koordinacijo Inštituta za kineziološke raziskave znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Inštituta Jožefa Stefana iz Ljubljane, sodelovali pa so tudi številni ugledni znanstveniki iz tujine. Cilj projekta je bil ovrednotiti vpliv simuliranega breztežnostnega stanja na različne človeške fiziološke sisteme. Študije niso izvajali samo za potrebe bodočih poletov v vesolje, temveč tudi zaradi ugotovitev, kako dolgotrajna neaktivnost vpliva na človeški organizem.

V ta namen so potrebovali deset mladih prostovoljcev, med katerimi je bil tudi 25-letni Grega Lunar, snemalec na TV Medvode, zato ne čudi, da je bil izmed vseh fantov najbolje informacijsko opremljen. Merjenci so bili seveda za svoje ležanje plačani. Vsak je dobil po dva tisoč evrov. So pa bili letos precej bolj nadzorovani kot njihovi predhodniki, s 24-urnim videonadzorom. Strokovnjaki so opravili številne meritve pred ležanjem, med in po njem. Lunar je bil v Valdoltri skupaj 44 dni, šest dni pred začetkom ležanja in tri dni po njem.

Kako to, da si se prijavil na 35-dnevno ležanje?

»Na Inštitutu Jožef Stefan sem že pred tem opravil dve raziskavi: testiranje vojaških uniform v simulaciji puščave in višinsko aklimatizacijo. Med prvo raziskavo februarja letossemob govoricah znanstvenikov izvedel za Bed rest, vendar sem si takrat rekel, da bi mi morali za 35 dni neprestanega ležanja dati gromozansko vsoto denarja. Pri drugi raziskavi marca pa sem se malo bolj pozanimal o postopkih in poskusih in ugotovil, da me denar sploh ne zanima tako zelo. Takoj sem se odločil, da želim sodelovati. To mi je predstavljalo svojevrsten izziv. Odziv prijeteljev pa je bil: "Ti nisi normalen!"«

Kako je potekal tvoj ležalni dan?

»Začel se je ob sedmih zjutraj, ko so nam izmerili temperaturo, končal pa ponavadi v nočnih urah, saj zvečer kar nisem mogel zaspati. Vmes so nam jemali vzorce krvi, urina in sline. Sosednja soba je ob nedeljah tekmovala v uriniranju. Eden izmed preiskovancev je postavil rekord in v 24 urah izločil 11,3 litra tekočine. Sicer pa sem se kratkočasil za računalnikom ali gledal televizijo. Skratka, med ležanjem se spremeniš v lenobo, ki se ji ne ljubi početi čisto nič, razen ležati.«

Kako pa je leže skrbeti za osebno higieno?

»Zjutraj smo se osvežili z osvežilnimi robčki, umili zobe, zvečer pa je bilo na vrsti tuširanje. Pozvonil sem sestri, ki me je odpeljala v sobo za te namene. Iz postelje si se prevalil na ležalnik in se potem lepo v miru polival s toplo vodo. Na tem ležalniku si opravil tudi veliko potrebo, da si se seveda lahko takoj umil.«

Med ležanjem so delali številne meritve. Je kaj bolelo?

»Najbolj boleča je bila termoregulacija. Na konice prstov na nogi ti prilepijo senzorje temperature. Potem nogozavijejo v vrečko in jo najprej za pet minut potopijo vvodos35stopinj Celzija, nato pa takoj še v vodo z osem stopinj Celzija. Po desetih sekundah se ti zdi, kot da teje zadel avtobus. Kerje voda hladna, se kriohladi in postane lepljiva, torej se ne pretaka.To pa res zelo boli. Počutiš se, kot da tinekdoz avtomobilom stoji na tvoji nogi in noče iti stran.Raje bi opravildeset biopsij, to pomeni odzvem koščka tkiva iz telesa za pregled pod mikroskopom, kot pa potop ene noge. Poleg tega so enkrat tedensko izvajali trombofilijo, preventivni test proti strjevanju krvi, opazovali pa so tudi spremembe v vzorcih las.«

Si spoznal kaj novega o svojem telesu?

»O svojem telesu sem spoznalpredvsem to, da če se psihično pripraviš, se da odležati tudi 35 dni, ne da bi vstal in da bi te pri tem ob ležanju bolela hrbtenica. Bolečine v hrbtenici sem imel le prve dni.«

Kdaj ti je bilo najtežje?

»Najtežji je bil zadnji teden, ko misliš le na to, kako bo, ko boš vstal. Med ležanjem mi pa ni bilo dolgčas. Veliko stvari, ki sem jih nameraval početi, jih nisem, ker nisem imel časa ali pa se mi ni ljubilo. S seboj sem vzel ogromno knjig, rekel sem, da se bom vsaj enkrat lahko učil, potem pa sem iz omare vzel le eno knjigo, pa še to pogledal zgolj dvakrat.«

Koliko si med ležanjem spal?

»Ponoči sem spal pet do šest ur. Čez dan me je kdaj pa kdaj zmanjkalo za kakšno uro.«

Si se med ležanjem kaj zredil?

»Vsak teden so nas stehtali in na podlagi pridobljene oziroma izgubljene teže preračunali, koliko kalorij lahko v naslednjem tednu zaužijemo. Nisem se zredil, temveč shujšal za tri kilograme.Ob tehtanju so nam merili tudi mišično maso in maščobo. Z začudenjem sem ugotovili, da sem izgubil 0,2 odstotka maščobe in celo pridobil na mišicah. Občutek v telesu je bil med ležanjem normalen, ko pa sem poskušal odriniti eno nogo od druge, sem začutil manjše mravljince v spodnjem delu stopala.«

Kako je bilo, ko si po 35 dneh stopil na noge?

»Zjutraj so me pripeljali v eksperimentalno sobo, kjer sem ležal še deset minut, da sem se popolnoma umiril. Po desetih minutah sem vstal. Postavili so me ob steno, preverjali vlažnost, počutje, merili tlak, srčni utrip, tako da je bilo vse pod kontrolo. Po šestih minutah in pol sta mi srčni utrip in krvni tlak na hitro padla, če me ne bi poležali, bi čez pol minute padel v nezavest. Potem je bilo vsakič bolje, sedaj je že normalno. So me pa seveda bolele mišice. Opravil sem tudi test hoje, da vidijo, kako hitro se mi je povrnila stabilnost, ter obremenitveni test, ki je pokazal spremembe pri naporu v primerjavi s testom, ki sem ga opravil pred ležanjem.«

Se boš prijavil tudi naslednje leto?

»Če bodo testi drugačni kot letošnje leto, je zelo velika verjetnost, da se prijavim tudi drugo leto. Stvar me namreč zanima, rad se pogovarjam z znanstveniki, še posebej, ker je uradni jezik angleščina. Vsekakor se je možno prijaviti še enkrat, saj so tudi letos sodelovali trije fantje, ki so bili že lani.«