Avtobusne vozovnice še ne bodo cenejše

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 12. september 2007 / 06:00

Predlog javnih avtobusnih prevoznikov za polovično znižanje cen vozovnic, kar naj bi s subvencijami omogočila država, je obtičal v medministrskem usklajevanju.

Ljubljana – Sekcija za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri Združenju za promet in zveze Gospodarske zbornice Slovenije je v četrtek pripravila okroglo mizo na temo pobude o 50-odstotnem znižanju prodajnih cen vozovnic. Člani sekcije se zavedajo, kot so poudarili že v vabilu, da je v kratkem času v državnem proračunu težko najti občutna sredstva – gre za okoli 20 milijonov evrov v prvem letu, ki bi bila potrebna za uresničitev tega predloga, z okroglo mizo pa so želeli znova opozoriti ta pobudo, ki naj bi prispevala k popularizaciji potniškega prometa z avtobusi, ki je še enkrat dražji od železniškega prevoza potnikov. Predlog so namreč predstavili ministru za promet Janezu Božiču (ki je sedaj v odstopu) že na začetku leta, javnosti pa pred tremi meseci, odgovora pa - razen neuradne podpore - niso dobili.

Na četrtkovi okrogli mizi je Janez Blaž z direkcije za ceste pri ministrstvu za promet povedal, da pobudi pozdravljajo in da so se aktivno lotili reševanja te problematike, vendar gre za medresorsko problematiko, v kateri so poleg prometnega ministrstva udeleženi še ministrstvo za delo, šolsko in visokošolsko ministrstvo. Delne rešitve bi bile možne že prihodnje leto, sistemsko pa naj bi to področje uredili s 1. januarjem 2009, ko bodo prevoznikom dodelili tudi nove koncesije. Prevozniki so sicer mnenja, da prometno ministrstvo že vrsto let vse preveč analizira in išče idealne rešitve, pripravlja najrazličnejše projekte in premalo upošteva tekočo prevozniško problematiko. Ocenjujejo tudi, da iskanje dodatnih sredstev pri občinah ni prava rešitev, saj imajo morebitne možnosti za subvencioniranje le bogatejše občine.

Na okrogli mizi pa so poleg prevoznikov in predstavnika ministrstva sodelovali še strokovnjaki, študentje, sindikalisti in naravovarstveniki. Vsi so potrdili prepričanje, da je javni prevoz za okolje in družbo sprejemljivejši. Vse skromnejši javni promet je tudi posledica in vzrok za slabo gibljivost delovne sile, dohodkovno najšibkejšim pa bi morala država še dodatno omogočiti brezplačne prevoze. Slovenija s subvencioniranjem javnega potniškega prometa prispeva v povprečju 25 odstotkov sredstev, medtem ko naj bi ta znesek v državah Evropske unije dosegal tudi do 90 odstotkov. Slišati je bilo mogoče tudi zanimiv podatek iz nekaterih raziskav, da se na predavanja vozi z osebnimi avtomobili od 30 do 45 odstotkov študentov, z vlaki med 15 in 20 odstotki in le okoli 15 odstotkov z avtobusi.