Ni velik, je pa strm

Veliki vrh nad Jezerskim (1742 metrov) - Obisk Jezerskega turistu, izletniku ali planincu ponudi mogočnost severnega ostenja verige Kočne, Grintovca, Dolgega hrbta, Skute itd. Naš današnji vrh je zato skoraj neopazen.

V Sloveniji je precej vrhov, ki imajo v imenu pridevnik veliki. Vrh, na katerega se danes odpravljamo, ni zelo velik, niti ne zelo visok, je pa strm. In opozorilo že na samem začetku: če se boste po dežju odpravljali na omenjeni vrh, bo potrebna še večja pazljivost kot sicer, kajti skoraj celotna pot poteka po gozdu, kjer se prepletajo zemlja, drevesne korenine in skale. Zemlja kar polzi, mokre korenine in skale pa otežujejo sestopanje. Ampak, brez strahu! Počasi in previdno se daleč pride! Ko se pripeljemo na Zgornje Jezersko, zavijemo tik pred Kazino desno v smeri Makekove Kočne, kjer vas prvi smerokaz opozori, da ste na pravi poti. Tukaj so izhodišča za Češko kočo, do slapu Čedca in na Veliki vrh. Pot si lahko malenkost skrajšate, če se z avtom povzpnete po gozdni cesti nad smučišče oz. nad vlečnico.

Z Zgornjega Jezerskega nas markacije vodijo proti krnici Makekove Kočne, kjer nas usmerijo desno v gozd. Nad smučiščem gremo nekaj časa po gozdni cesti, nato zavijemo levo znova v gozd. Pot se zložno in počasi vzpenja do sedla med Malim in Velikim vrhom, do sedla, kjer leži Murijeva planina. Ob robu travnika nas markacije usmerijo levo, strmo navzgor po zahodnem pobočju Velikega vrha. Strmina ne popusti, lahko rečemo, da je z vsakim korakom hujša. Pot je speljana med koreninami in skalami, kjer se prepleta s črno, gozdno prstjo, zato je potreben stabilen in trden korak, saj imaš vsak trenutek občutek, kot da boš zdrsel navzdol. Vmes strmina rahlo popusti, a kar nekako nam ne da normalno dihati. Nato sledi še eno sedlo, ki nas usmeri levo, najprej zložno, nato strmo navzgor. Naj opozorim, da boste morda kdaj pa kdaj morali uporabiti tudi roke. Spolzka in drseča pot vas bo pripeljala na vršni greben, kjer boste iz pritlikavih borovcev, lahko videli glave obiskovalcev Velikega vrha. Ja, kljub vsemu sem bila tisti dan prijetno presenečena nad številnimi obrazi, ki sem jih srečala na vrhu.

Do vrha je manj kot pet minut, na vrhu pa čudovit razgled na Makekovo Kočno, Jezersko in okoliške vrhove. Kočna, tik ob vami, se vam bo zdela kot na dlani in greben daje občutek, da se po njem da priti na njen vrh. Da, a le če ste alpinist. Kljub temu da ni označen z visoko stopnjo težavnosti, je precej izpostavljen.

Storžič je od tod videti povsem drugače, spredaj Kozji vrh, Ženiklovec, Stegovnik, Virnikov Grintovec, Pristovški Storžič, zadaj greben Košute, pa avstrijski Obir. S severovzhoda nam maha Goli vrh, vmes je Jenkova planina in Jezerska Baba. V ozadju, daleč stran Olševa in Peca. Res čudovit razglednik tale strminar. Sestopite po poti vzpona in sestopajte previdno. Če ne gre drugače, tudi "rikverc", torej s hrbtom naprej. Nujno bo pa potrebno občasno prijeti kakšno skalo ali pa koreninico. Z Zgornjega Jezerskega do vrha je dve uri hoje, navzdol boste hodili verjetno tudi približno toliko. Srečno!