Znana rešitev za Suhadole

Občina Komenda je pridobila okoljevarstveno dovoljenje za zaprtje odlagališča inertnih odpadkov, ki določa delno odstranitev odpadkov s parcel stranskih udeležencev in prekritje odlagališča v delu, ki je v lasti občine.

Komenda – Prejšnji teden so Občina Komenda ter stranski udeleženci, torej podjetja, ki imajo v lasti del zemljišč, prejeli težko pričakovano okoljevarstveno dovoljenje, ki ureja zapiranje odlagališča inertnih odpadkov v Suhadolah.

Kot je na seji občinskega sveta pojasnila direktorica občinske uprave Majda Ravnikar, ministrstvo za okolje in prostor, ki je izdalo dokument, z njim določa način zaprtja odlagališča in tudi rok izvedbe. »Gre za rekonstrukcijo odlagališča na način, da se izvedejo delna odstranitev telesa odlagališča s parcel stranskih udeležencev, vgradnja odstranjenih odpadkov v rekonstruirano odlagališče, se pravi na parcele v lasti Občine Komenda, in zagotovitev prekritja površine telesa odlagališča, površinsko tesnjenje in površinsko odvajanje padavinskih vod,« je pojasnila Ravnikarjeva.

Po zaprtju odlagališča bo na parcelah, ki so v lasti Občine Komenda, treba območje še deset let vzdrževati in ga varovati z najmanj dvometrsko ograjo, izvajati pa bodo morali tudi redne preglede telesa odlagališča in obratovalni monitoring stanja podzemne vode, meritve meteoroloških parametrov ter o vsem tem poročati Agenciji RS za okolje. To pa ne velja za parcele, ki so v lasti stranjskih udeležencev, kjer bo takoj mogoča gradnja, še pred tem pa bo po besedah direktorice najverjetneje potrebna sprememba občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje.

Vsa zapiralna dela morajo biti izvedena najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja, zoper katero ni mogoča pritožba. Občina je že začela postopek javnega naročila, pri katerem bo zaradi nujnosti uporabila postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki ji ga omogoča 46. člen zakona o javnem naročanju. Država ima namreč le do konca oktobra čas, da izvrši sodbo Sodišča EU in zapre odlagališča po državi, kar pa ji v primeru Suhadol ne bo uspelo. A kot po besedah Majde Ravnikar menijo na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi bil pravočasen začetek postopka zapiranja zadosten razlog, da bi se država izognila visoki kazni, ki je zagrožena v primeru prekoračitve roka.

Koliko bodo občino stala dela, bo znano po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem. Po informacijah iz prejšnjega tedna pa naj bi znašala okoli 730 tisoč evrov (brez DDV).

Po oceni je v Suhadolah sicer zakopanih 105 tisoč ton inertnih odpadkov, v skladu z izdanim dovoljenjem pa bi jih po besedah direktorice 68 tisoč ton odstranili s parcel podjetij. Od tega bi jih 54 tisoč ton vgradili v rekonstruirano telo odlagališča na občinskih parcelah, 14 tisoč ton pa bi jih uporabil za izgradnjo izravnalnega sloja odlagališča.